SiolNET. Trendi Kultura
2,55

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Bela hiša

Hiša, ki jo pozna ves svet

2,55

termometer

Foto: Getty Images

Bela hiša v Washingtonu, D.C., je stavba, ki jo pozna ves svet. V kratkem bo dobila novo glavno stanovalko ali stanovalca, saj se ameriški predsedniški dvoboj približuje koncu. Belo hišo so začeli graditi leta 1792, v ozadju njene gradnje pa je tudi zgodovina suženjstva v ZDA.

 

Bela hiša, uradna rezidenca predsednika ZDA, je udarno zastavljena. Danes jasno sporoča, da se v njej uresničuje moč svetovne velesile, zgrajena pa je bila s suženjsko delovno silo.
Bela hiša, v kateri se uresničuje moč svetovne velesile, je bila zgrajena s suženjsko delovno silo. Bela hiša, v kateri se uresničuje moč svetovne velesile, je bila zgrajena s suženjsko delovno silo. Foto: Thinkstock

Ameriška palača po vzoru irske vile

Po načrtih irskega arhitekta Jamesa Hobana je stavba s tremi nadstropji in več kot sto sobami začela nastajati leta 1792. Avtor jo je zasnoval po vzoru vile Leinster House iz Dublina.

 

Rezidenca dublinske aristokracije, palača Leinster House, ki jo je irski arhitekt James Hoban uporabil kot model za zasnovo Bele hiše.


Rezidenca dublinske aristokracije, palača Leinster House, ki jo je irski arhitekt James Hoban uporabil kot model za zasnovo Bele hiše. Foto: Wikimedia Commons

Njen temeljni kamen so položili 13. oktobra leta 1792. Lokacijo zanjo je izbral predsednik George Washington, ki pa v njej ni nikoli prebival. V osmih letih so palačo zgradili sužnji in evropski priseljenci.

Temeljni kamen ameriške predsedniške rezidence so položili 13. oktobra leta 1792. Lokacijo zanjo je izbral predsednik George Washington, ki pa v njej ni nikoli prebival. S suženjsko in imigrantsko delovno silo so jo zgradili v osmih letih. Njeno zdajšnje ime ji je leta 1901 dal Theodore Roosevelt. Temeljni kamen ameriške predsedniške rezidence so položili 13. oktobra leta 1792. Lokacijo zanjo je izbral predsednik George Washington, ki pa v njej ni nikoli prebival. S suženjsko in imigrantsko delovno silo so jo zgradili v osmih letih. Njeno zdajšnje ime ji je leta 1901 dal Theodore Roosevelt. Foto: Getty Images

Od kod njeno ime?

Svoje najprej pogovorno ime je rezidenca dobila po barvi zunanjosti. Porozni peščenec so namreč prekrili z mešanico apna, riževega kleja, kazeina in svinca, s čimer je dobila svetli odtenek. Najprej je bil njen uradni naziv Izvršna palača, zdajšnje ime pa je uveljavil ameriški predsednik Theodore Roosevelt, ko je leta 1901 na svoj pisemski papir natisniti White House Washington. Tako se je med drugim pisala zgodovina ameriške predsedniške palače.

Bela hiša ima v šestih nadstropjih danes 132 sob in 35 kopalnic. V njej je 412 vrat, 147 oken, 28 kaminov, osem stopnišč in tri dvigala. Bela hiša ima v šestih nadstropjih danes 132 sob in 35 kopalnic. V njej je 412 vrat, 147 oken, 28 kaminov, osem stopnišč in tri dvigala. Foto: Reuters

Prvi stanovalci v palači

Čeprav je njeno gradnjo naročil prvi ameriški predsednik George Washington, se je vanjo 1. novembra leta 1800 vselil šele njegov naslednik John Adams.

Ko je vanjo nekaj mesecev pozneje prišel Thomas Jefferson, je v zgradbo vnesel nekaj nadgradenj. Dodal je dve stranišči in v sodelovanju z arhitektom Benjaminom Latrobejem zunanja večja robna zaključka, s čimer naj bi se podoba stavbe bolj ujemala z njeno vlogo. Tretji ameriški predsednik je leta 1805 palačo odprl za javnost, sprejeme v njej pa prirejal za novo leto in ob prazniku ameriške neodvisnosti 4. julija.

Tretji ameriški predsednik Thomas Jefferson je vrata Bele hiše odprl tudi za javnost. To je, razen med obema vojnama, veljalo do 11. septembra 2001. Zdaj za njen ogled velja drugačen režim, povezan z dogovorom s kongresnikom, za tujce pa je obisk mogoč ob posredovanju njihovega veleposlaništva. Tretji ameriški predsednik Thomas Jefferson je vrata Bele hiše odprl tudi za javnost. To je, razen med obema vojnama, veljalo do 11. septembra 2001. Zdaj za njen ogled velja drugačen režim, povezan z dogovorom s kongresnikom, za tujce pa je obisk mogoč ob posredovanju njihovega veleposlaništva. Foto: Reuters Dnevi odprtih vrat Bele hiše so bili priljubljeni in dobro obiskani. Tako zelo, da se je moral leta 1829 predsednik Andrew Jackson umakniti v hotel. V rezidenci se je namreč nagnetlo okoli 20 tisoč ljudi, ki so bučno proslavljali njegovo izvolitev. Zgodba pravi, da so jih nato iz stavbe zvabili z velikanskimi sodi, napolnjenimi s koktajlom iz pomarančnega soka in viskija.     

Zaprta vrata zaradi strahu

Sprejemi na novoletni dan in ob 4. juliju so se končali v 30. letih prejšnjega stoletja. Za kratek čas je novoletne sprejeme spet uvedel Bill Clinton med svojim prvim mandatom.

Javni ogledi Bele hiše, ki so bili do druge svetovne vojne mogoči celo brez vstopnice, so se končali po terorističnem napadu 11. septembra 2001. Takrat se je vzpostavil nov režim. Za ogled se morajo Američani dogovoriti s kakšnim od članov kongresa, in to najmanj 21 dni vnaprej, za tujce pa mora posredovati njihovo veleposlaništvo. Na voljo je tudi virtualni ogled.

Bela hiša je državniški simbol ZDA.      

Bela hiša je državniški simbol ZDA. Foto: Reuters

200-letno spreminjanje predsedniške hiše

Skozi stoletja se je ameriška Bela hiša spreminjala, skoraj vsak predsednik in njegova prva dama sta vanjo prinesla kaj novega.

Zgornji nadstropji sta namenjeni bivanju predsednikove družine, tam so tudi sobe za goste. V tem delu je najbolj znana Lincolnova spalnica (na fotografiji), v kateri predsednik ni nikoli spal, je pa v njej ostalo pohištvo iz njegovega časa.  Zgornji nadstropji sta namenjeni bivanju predsednikove družine, tam so tudi sobe za goste. V tem delu je najbolj znana Lincolnova spalnica (na fotografiji), v kateri predsednik ni nikoli spal, je pa v njej ostalo pohištvo iz njegovega časa. Foto: Reuters

Južno in severno preddverje sta nastali v letih 1824 in 1829, v času, ko je John Adams v rezidenci oblikoval tudi cvetlični vrt. Millard Filmore je sredi 19. stoletja v drugem nadstropju naredil knjižnico. Chester A. Arthur je v 80. letih 19. stoletja najel znamenitega oblikovalca in zlatarja Louisa Tiffanyja, da je okrasil Vzhodno, Modro in Rdečo sobo ter državniško jedilnico.

William Taft, ki je predsedoval med letoma 1909 in 1913, je ob začetku svojega mandata z arhitektom Nathanom Wyethom razširil eno od kril stavbe, pri čemer je nastala Ovalna pisarna, predsedniški delovni prostor.

Rdeča soba je ime dobila po svilenih tapetah, ki jih je izbrala Jacqueline Kenned. Ta se je med letoma 1961 in 1962 lotila temeljite prenove hiše. Modra soba je namenjena glasbi na zasebnih sprejemih, v Zeleni sobi pa naj bi politiki igrali šah. Rdeča soba je ime dobila po svilenih tapetah, ki jih je izbrala Jacqueline Kenned. Ta se je med letoma 1961 in 1962 lotila temeljite prenove hiše. Modra soba je namenjena glasbi na zasebnih sprejemih, v Zeleni sobi pa naj bi politiki igrali šah. Foto: Reuters Leta 1929 je požar uničil del Bele hiše, kar je pripeljalo do njene širše prenove. Ta se je nadaljevala tudi, ko je v njo vstopil Franklin Roosevelt.

Arhitekt Eric Gugler je več kot podvojil zahodno krilo, dodal bazen, Ovalno pisarno pa preselil na jugovzhodni vogal. Vzhodno krilo,v katerem je pisarna prve dame, so dogradili leta 1942, da bi z njim zakrili bunker pod njim. Takrat so naredili tudi kinodvorano.   

Prenova palače

Večjo prenovo je Bela hiša doživela po tem, ko so jo britanski vojaki leta 1814 med britansko-ameriško vojno požgali. Takrat je spet nastopil arhitekt Hoban, objekt pa so ponovno zgradili. Leta 1817 je z Jamesonom Madisonom in njegovo ženo Dolley, ki sta palačo opremila z ekstravagantnim francoskim pohištvom, ta dobila še veličastnejšo podobo.

Bela hiša danes V pritličju so najbolj reprezentančni prostori, med njimi diplomatska sprejemnica s preprogo, v katero so vtkani grbi vseh 50 zveznih držav, Soba zemljevidov in Kitajska soba, v kateri so prve dame zbirale porcelan z Daljnega vzhoda. V pritličju so najbolj reprezentančni prostori, med njimi diplomatska sprejemnica s preprogo, v katero so vtkani grbi vseh 50 zveznih držav, Soba zemljevidov in Kitajska soba, v kateri so prve dame zbirale porcelan z Daljnega vzhoda. Foto: Reuters

Ameriška predsedniška rezidenca ima v šestih nadstropjih 132 sob in 35 kopalnic, pa tudi bazen, miniaturno igrišče za golf, Vrt vrtnic in še bi lahko naštevali. Marsikaj je mogoče najti na več kot pet tisoč bivalnih kvadratnih metrih, obkroženih z dobrimi sedmimi hektarji parcele.

V Beli hiši je na različne načine zapisana politična zgodovina države, brez dvoma pa po svetu predstavlja državniški simbol ZDA.      

Bela hiša v Ljubljani

Belo hišo imamo tudi v Sloveniji. V Ljubljani v Šiški pod tem imenom deluje turistični objekt. 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 15
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin