Sreda, 25. 5. 2016, 14.24
7 let, 1 mesec
Dubravka Ugrešić letošnja dobitnica nagrade vilenica
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Dobitnica mednarodne literarne nagrade vilenica je Dubravka Ugrešić, na Hrvaškem rojena pisateljica, ki presega nacionalne okvirje in je znana po svoji brezkompromisnosti. Nagrado ji bodo podelili v sklopu 31. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, katerega slovenska avtorica v središču bo letos Suzana Tratnik.
Leta 1949 rojena Dubravka Ugrešić je literarna zgodovinarka, prozaistka, jedka in lucidna esejistka, brez dlake na jeziku. Letošnja vileniška nagrajenka je leta 1993 zaradi kritičnosti do tedanje nacionalistične politike zapustila Hrvaško in trenutno živi v Amsterdamu.
"Ugrešićeva obstaja v medprostoru in živi v nikogaršnji coni," je o prejemnici nagrade vilenica dejala predsednica žirije Lidija Dimkovska.
Svojih del ne piše zgolj v hrvaščini. Kot je njene besede povzela predsednica žirije za nagrado vilenica Lidija Dimkovska, Ugrešićeva "obstaja v medprostoru in živi v nikogaršnji coni".
Letošnja vileniška nagrajenka Dubravka Ugrešić je leta 1993 zaradi kritičnosti do tedanje nacionalistične politike zapustila Hrvaško.
Njeni prozni zbirki Poza za prozo iz leta 1978 je v 80. letih sledila uspešna serija del, kot so kolažirani roman Štefica Cvek v krempljih življenja, zbirka kratkih zgodb Življenje je pravljica in meddiskurzivni roman Forsiranje romana reke. Pozneje se je veliko bolj posvečala esejizirani prozi in literarizirani esejistiki.
Za Ugrešićevo je značilno, da v svoji prozi med drugim prepleta zasebno in javno, Vzhod in Zahod, politike in kulture, visoke in nizke književnosti, avtopoetičnost in meddiskurzivnost. V zbirki delno literariziranih esejev Kultura laži je iz različnih zornih kotov analizirala razpad nekdanje Jugoslavije, o tem, kako laž postane vrhovna resnica, pa je pisala v zbirki Brati prepovedano.
"Avtorica Ugrešićeva si oči ne zatiska nikoli, pred ničimer. V nekaj zadnjih zbirkah esejev si jih ne zatiska predvsem pred vsesplošno standardizacijo kulturnega in vsakršnega drugega okusa, pred poneumljanjem, pred slepim in nekritičnim sprejemanjem vzorcev vedenja in razmišljanja, pred posnemanjem in drugorazrednostjo, pred manipuliranjem," je o avtorici zapisala žirija za nagrado vilenica.
Slovenski bralci so njeno literaturo prvič spoznali leta 1992, ko je izšel prevod romana Forsiranje romana reke. Temu je šele leta 2005 sledil roman Ministrstvo za bolečino, leta 2010 pa kultni roman Štefica Cvek v krempljih življenja ter delo Jaga baba je znesla jajce. V slovenščini je dostopna tudi zbirka esejev Kultura laži. Za svoje delo je Ugrešićeva prejela več literarnih nagrad.
Ob Ugrešićevi bo v ospredju 31. mednarodnega literarnega festivala Vilenica pisateljica, prevajalka in publicistka Suzana Tratnik. V njen literarni opus spadajo kratkoprozne zbirke, romani, otroška slikanica, monodrama, radijska igra in strokovna dela o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi. Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada.
Slovenska avtorica v središču letošnje Vilenice bo Suzana Tratnik.
Soustanovitelj festivala Vilenica Veno Taufer je poudaril, da je festival še vedno nekaj posebnega po vsebini in namenu, saj se je vselej boril proti sovraštvu do vsega tujega. Še danes se po njegovo nadaljuje kot oporečniški festival, v najbolj žlahtnem pomenu te besede. Na Vilenici predstavljajo avtorje, ki so po njegovem izzivalni na svoj vrhunski, estetski način. Vesel je, da bosta letos idejo Vilenice širili "zelo izraziti oporečniški avtorici".
Vilenica se še danes nadaljuje kot oporečniški festival v najbolj žlahtnem pomenu te besede, je prepričan Veno Taufer, soustanovitelj tega festivala.
"Ugrešićeva se je, že kot simbol svoje literature na vrhunski, estetski ravni, stalno bojevala proti nacionalizmom, medtem ko je literatura Tratnikove socialno uporna," je pojasnil Taufer.
