Ponedeljek, 4. 9. 2023, 8.57
7 mesecev, 3 tedne
Z dogodkoma v Hrastniku in Kopru začetek festivala Vilenica
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,01
Festival zadnjih nekaj let posvečajo razmišljanju o Evropi kot celini.
Z dogodkoma v Hrastniku in Kopru se danes zvečer začenja 38. mednarodni literarni festival Vilenica. Pod geslom Raznoliki obraz Evrope bo do 9. septembra ponudil vrsto dogodkov v Ljubljani in na Krasu. Nagrado vilenica bo letos prejel madžarski literat iz Vojvodine Otto Tolnai, slovenska avtorica v središču je pesnica Barbara Korun.
Ker festival zadnjih nekaj let posvečajo razmišljanju o Evropi kot celini, ki se širi in krči, se bodo letos dotaknili njenega obraza. Kot je na junijski novinarski konferenci povedal predsednik žirije za vilenico Aljoša Harlamov, se v obrazu skriva identiteta, zato se pojavlja vprašanje, kdo je Evropejec, ko se pogleda v ogledalo, in kaj prinaša prihodnost. Danes govorimo o Evropejcih vseh barv, spolov in prepričanj, zato obraza ni mogoče zreducirati le na eno stereotipno podobo. Literatura pa se bo po njegovih besedah temu vedno upirala.
Omenjeni tematiki bo posvečena okrogla miza v Ljubljani, sicer pa na festivalu pričakujejo 14 avtorjev iz 12 držav. V luči častnega gostovanja Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu sta državi v fokusu Avstrija in Nemčija. Izšla bo Antologija sodobne avstrijske in nemške književnosti kot pregled najpomembnejših tokov, festivala pa se bodo udeležili Ariane Koch, Silke Scheuermann in Thomas Stangl. Po besedah sourednice knjige Amalije Maček v Frankfurtu namreč poudarjajo, da je pomembna izmenjava. V skladu s tem se bodo na Vilenici s slovenskimi avtorji srečali nemški in avstrijski literarni posredniki.
Letošnji lavreat, madžarski pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec Tolnai, je pripadnik madžarske narodnostne manjšine v srbski Vojvodini. Objavil je več kot 35 knjig, ki so prevedene v številne jezike, v slovenščino deli Babica v rotterdamskem gangsterskem filmu in Kratki rezi. Prejel je več nagrad, med drugim Kossuthovo nagrado kot najvišje madžarsko državno priznanje za književnost. Danes velja za enega najvidnejših ustvarjalcev madžarske literature.
Barbara Korun spada med najbolj prepoznavne sodobne slovenske pesnice. Izdala je sedem pesniških knjig, nazadnje leta 2021 zbirko Idioritmija. Zanje je prejela pomembne nagrade, že za prvenec Ostrina miline nagrado Slovenskega knjižnega sejma.
Pisateljsko nagrado SEP za mlade avtorje, ki jo na festivalu podeljuje Srednjeevropska pobuda skupaj z Društvom slovenskih pisateljev, pa letos prejme Tijana Rakočević iz Črne gore. Prodorna avtorica mlajše generacije je s svojo pisavo pretresla prevladujoči heteronormativni nazor v črnogorski literaturi.
