SiolNET. Trendi Kulinarika
5,29

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Žgane pijače iz Dolenjske, ki so jih v tujini poznali prej kot v Sloveniji

5,29

termometer

Berryshka, Samo Kenda
Samo Kenda, vodja destilarne Berryshka Foto: Ana Kovač

V destilarni pri Dolenjskih Toplicah, ki so jo postavili že daljnega leta 1950, danes nastajajo mednarodno nagrajene žgane pijače, te pa kombinirajo še z ročno izdelano čokolado.

Pred kratkim sta gin in borovničev liker iz dolenjske destilarne Berryshka na ocenjevanju v Hongkongu prejela bronasto in srebrno medaljo, še dve v vrsti priznanj, ki so si jih v zadnjih letih prislužile pijače iz te destilarne v Obrhu pri Dolenjskih Toplicah. Destilarna tam stoji že vse od leta 1950, takrat so jo postavili za destilacijo eteričnih olj.

Bližina izvira in kočevskih gozdov

"Destilarno so prav tukaj postavili iz dveh razlogov. Prvi je bližina kočevskih gozdov, proizvajali so namreč eterično olje iz jelke in smreke, drugi razlog za to lokacijo pa je voda. Destilarna za hlajenje potrebuje izvir čim hladnejše vode, voda v tukajšnjem izviru Obrh ima le osem stopinj Celzija," je zgodovino destilarne razkril Jože Kenda, ki zdaj s sinom Samom, glavnim destilarjem, in hčerko Zdenko, vodjo čokoladnice, bdi nad vse bolj prepoznavno blagovno znamko Berryshka.

Samo, Zdenka in Jože Kenda ob izviru Obrh tik ob svoji destilarni Samo, Zdenka in Jože Kenda ob izviru Obrh tik ob svoji destilarni Foto: Ana Kovač

Od eteričnih olj do žganih pijač in čokolade

Tudi družina Kenda, ki je v takrat propadajočo destilarno v Obrhu prvič prišla leta 1990, je sprva začela z eteričnimi olji, ne žganjem in čokolado. "Toda eterična olja so sezonskega značaja, proizvodnja ni celoletna, zato smo iskali nekaj, s čimer bi lahko proizvodnjo dopolnili," je pojasnil Samo Kenda, "brinje je že bilo pri hiši, tako da je bilo nekako logično, da smo začeli kuhati brinjevec."

Pa ni ostalo le pri brinjevcu. Lotili so se obnove destilarne, leta 2012 so ustanovili blagovno znamko Berryshka in pod njo združili paleto žganj ter likerjev, nato pa dodali čokoladne izdelke s podpisom Samove sestre Zdenke.

S tem, ko so odprli degustacijski prostor in trgovinico s svojimi izdelki, je njihova destilarna postala tudi priljubljena izletniška destinacija. S tem, ko so odprli degustacijski prostor in trgovinico s svojimi izdelki, je njihova destilarna postala tudi priljubljena izletniška destinacija. Foto: Ana Kovač

"Že od nekdaj sem uživala v izdelavi slaščic, tukaj pa sem dobila možnost, da svoj hobi povežem z družinskim poslom," je povedala vodja čokoladne delavnice, ki izdeluje vse od čokoladnih tablic do kroglic in pralin, pa tudi priljubljene čokoladne kozarčke, v katere seveda velja naliti pijače iz destilarne.

Z Zdenko v njeni čokoladni delavnici:

1 / 10
2 / 10
3 / 10
4 / 10
5 / 10
6 / 10
7 / 10
8 / 10
9 / 10
10 / 10

Pravzaprav so vsi v družini kar nekako "padli" v to, kar zdaj počnejo. "Jaz sem popoln samouk," je poudaril Samo, "še najbližje temu poslu je oče, ki je bil vse življenje profesionalno povezan z zelišči, in prav on je prvi dal idejo, da bi se lahko ukvarjali s tem."

Jože Kenda se je namreč dolga leta ukvarjal z nabavo zelišč in gozdnih sadežev, najprej v Krki, nato v Drogi Portorož, in si je v tem času nabral tudi dragocene izkušnje z destilacijo. "Moram poudariti, da sina in hčerke nisem silil v to, ampak sta idejo oba sama zagrabila," je v smehu dejal Jože.

Jože Kenda se je dolga leta profesionalno ukvarjal z zelišči in gozdnimi sadeži in prav on je dal pobudo, da se družina loti destiliranja. Jože Kenda se je dolga leta profesionalno ukvarjal z zelišči in gozdnimi sadeži in prav on je dal pobudo, da se družina loti destiliranja. Foto: Ana Kovač

Brin gin, križanec med brinjevcem in ginom

Eterična olja so še vedno večji del posla v destilarni, a vse bolj prepoznavni postajajo po alkoholnih pijačah. Zdaj ob klasičnem in staranem brinjevcu proizvajajo šest likerjev (kmalu bo še čokoladni), gin in posebneža - Brin gin. "To je križanec brinjevca in gina. Zanj uporabimo brinjevec, ki mu dodamo začimbe, ki jih sicer uporabljamo za gin. Ker je njegova osnova brinjevec, ne etilni alkohol, kot je standard pri ginu, ima veliko intenzivnejšo aromo kot gin," je pojasnil Samo.

Najprej tujina, šele nato Slovenija

Že od samega začetka so zelo usmerjeni na tuje trge, prvih nekaj let jih v Sloveniji praktično nismo poznali, so pa v tem času redno pobirali priznanja na mednarodnih ocenjevanjih, na primer v Londonu, San Franciscu in Hongkongu. "Od leta 2015 pa se vse bolj odpira tudi slovenski trg, v zadnjem času nam je veliko prinesla predvsem izredna priljubljenost gina," je pojasnil Samo, ki je prepričan tudi, da imajo pred drugimi slovenskimi proizvajalci gina še eno pomembno prednost - lastni laboratorij.

Berryshka, Samo Kenda Foto: Ana Kovač

"Ta je skoraj nujen, saj je treba analizirati sestavine, recimo začimbe za gin, da vemo, koliko eteričnega olja vsebujejo, da vemo, kako močen okus bomo dobili. Ena zaloga surovin ima lahko precej drugačne lastnosti kot druga, zato je treba vsako analizirati, da okus ostane konsistenten. In to je prednost, ki jo imamo pred drugimi proizvajalci gina v Sloveniji, zelišča poznamo iz proizvodnje eteričnih olj in vemo, kaj to pomeni pri kombiniranju okusov," je zatrdil.

Prvi viski iz izključno slovenskih surovin

Razvoja še zdaleč niso končali, letos so sode napolnili s prvim slovenskim viskijem oziroma, kot poudarjajo, prvim viskijem iz izključno slovenskih surovin. "Žito smo kupili pri lokalnih pridelovalcih, vsi postopki vključno s proizvodnjo slada pa potekajo tukaj, v naši destilarni. Zdaj bomo pa videli, kaj slovensko žito da od sebe," se je namuznil vodja destilarne, ki je sicer zaprisežen ljubitelj viskija in si je kot tak že dolgo želel zvariti svojo različico te globalne pijače.

"Če bi ga moral primerjati z uveljavljenimi slogi, bi rekel, da bo podoben ameriškemu slogu viskija, zori namreč v novih sodih," je o svojem viskiju povedal Samo Kenda. "Če bi ga moral primerjati z uveljavljenimi slogi, bi rekel, da bo podoben ameriškemu slogu viskija, zori namreč v novih sodih," je o svojem viskiju povedal Samo Kenda. Foto: Ana Kovač

"Minili so časi, ko je za edini pravi viski veljal škotski," je poudaril, "danes azijski viskiji celo prednjačijo, destilarne viskija rastejo po vsem svetu, zakaj je ne bi imeli tudi pri nas?"

Preberite še:

Majda Debevc Trendi Slovenska žganja bi lahko bila uspešna, a je treba najprej vzgojiti pivce Novo mesto Trendi Najboljše gostilne na Dolenjskem in v Posavju

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 389
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin