SiolNET. Trendi Kulinarika
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zahvalni dan: so na prvi večerji res jedli purane?

0

termometer

Američani na zahvalni dan vsako leto pojedo 46 milijonov puranov. Veliko več, kot naj bi se jih pojedlo na prvem tovrstnem prazniku: takrat naj jih bi bilo na mizi točno ... nič.

Priznajmo si, prazniki so priročen izgovor za požrtijo in pri tem nismo nič drugačni od Američanov. Naša jesenska požrtija, znana tudi kot martinovo, je že mimo, v ZDA pa bodo hlače rahljali danes, četrti četrtek v novembru, na katerega vsako leto praznujejo zahvalni dan.

Zahvalni dan – ameriško martinovo Zahvalni dan je pravzaprav ameriško martinovo, praznik po žetvi, ko je pridelek pospravljen in smo veseli ter hvaležni, da je bila letina obilna. Tako kot pri nas ima tudi v ZDA korenine globoko v zgodovini, kot uradni povod pa so določili večerjo leta 1621, ko naj bi zgodnji naseljenci iz Evrope na praznovanje žetve povabili domorodce iz plemena Wampanoag. S tem so se jim želeli zahvaliti, da so jih naučili živeti od sadov ameriške zemlje, ki jih do takrat niso poznali, in jih tako rešili lakote.

Kot uradni praznik je zahvalni dan leta 1863 zacementiral predsednik Abraham Lincoln, od takrat pa se je razvil predvsem v dan, ko se ameriške mize šibijo pod purani in drugimi dobrotami, ki naj bi jih jedli že na prvi zahvalni večerji. Pa so jih res?

Race in goske, ne pa purani Ameriški zgodovinar in pisatelj Andrew Beahrs trdi, da ne. "V dveh zgodnjih zapisih obeda zasledimo, da so gostje prinesli srnjad in da so se priseljenci vrnili z lova na perjad. Pri tej je skoraj zagotovo šlo za race in goske, ki so jeseni sredi selitve in jih je veliko lažje ujeti kot previdne divje purane," Beahrs piše v prispevku za New York Times.

Še več, na tej večerji naj ne bi bilo še nekaj jedi, ki so zdaj obvezen del večerje za zahvalni dan. Ena od njih je sladka brusnična omaka. Kot pravi Beahrs, so imeli sicer v tistih krajih brusnic v izobilju, a so jih jedli nesladkane, saj so javorjev sirup, tradicionalno sladilo za brusnično omako, začeli pridelovati šele dobrega pol stoletja pozneje.

Na prvi praznični mizi ni bilo niti bučne pite Da bo mera polna, je z obložene mize črtal tudi sladico. "Morda so jedli buče, zagotovo pa ne bučne pite," trdi Beahrs. Zgodnji naseljenci ameriških kolonij so namreč živeli v precejšnjem pomanjkanju in niso imeli moke ter masla za testo. Zgodovinarji prav tako niso prepričani, da so takrat že imeli primerne peči, v katerih bi lahko pito spekli, ampak so verjetno jedli le kuhane ali na oglju pečene buče.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin