Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
25. 2. 2017,
15.06

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,73

Natisni članek

Natisni članek

Dolenjska Pri Kuklju gostilna hrana pustne jedi pustna pojedina pust

Sobota, 25. 2. 2017, 15.06

7 let, 1 mesec

Tradicionalna slovenska pustna pojedina: od krofov do godle

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,73
Pustne dobrote  v gostilni Pri Kuklju | Foto Matej Leskovšek

Foto: Matej Leskovšek

Krofi so daleč najbolj znana in priljubljena pustna hrana, a slovenska kulinarika pozna še vrsto jedi, ki veljajo za tipično pustne. Nekatere so skoraj pozabljene, druge so stalnica zimskih jedilnikov, vsem pa je skupno, da so, kot se za pust spodobi, mastne.

Pust je zagotovo eden najbolj priljubljenih praznikov tistih, ki radi obilno jedo. V teh dneh se pač ne spodobi, da bi se držali nazaj, kajne? Obenem je zanimivo, da je ponudba pustnih dobrot postala precej ozka – z vseh vogalov na nas prežijo krofi, tu in tam vidimo tudi kakšen flancat, potem pa se že počasi konča.

Najbolj znani so krofi, a pust pozna še veliko več jedi

A prava pustna pojedina, kot jo pozna slovensko kulinarično izročilo, je veliko bolj pestra. Mi smo se jo odpravili raziskovat na Dolenjsko, v Velike Lašče v gostilno Pri Kuklju, kjer na debeli četrtek, tradicionalni začetek pustnega rajanja, že nekaj let pripravljajo pustno pojedino z vsem, kar spada k njej.

V gostilni Pri Kuklju, ki jo vodi Margareta Damjanić, obvladajo dolenjsko kulinarično dediščino. Tudi v sodobni preobleki, kot je moderniziran "jesihflajš". | Foto: Matej Leskovšek V gostilni Pri Kuklju, ki jo vodi Margareta Damjanić, obvladajo dolenjsko kulinarično dediščino. Tudi v sodobni preobleki, kot je moderniziran "jesihflajš". Foto: Matej Leskovšek

Seveda so tudi pri Kuklju glavni pustni zvezdniki krofi. Ko smo poizvedovali med bolj ali manj strokovnimi poznavalci, so bili njihovi krofi med favoriti. In ko smo prispeli v Velike Lašče, je gospodarica gostilne Margareta Damjanić vzdihnila: "Oh, jutranjih je že pred poldnevom zmanjkalo." Odhitela je v kuhinjo pomagat pri peki nove "runde".

Tako nastajajo Kukljevi krofi:

Da bi jih napekli za pustni torek, delajo vso noč

Pri Kuklju pač ni množične, industrijske proizvodnje, v eni uri jih lahko naredijo največ 140. "Naši krofi gredo vsaj sedemkrat čez roke." Treba je ubiti nešteto jajc, zamesiti testo, krofe izrezati oziroma "štihati", kot pravijo, jih ocvreti, napolniti z mareličnim polnilom in posipati s sladkorjem.

Fotogalerija
1
 / 7

Krofe sicer cvrejo vse leto, a pustni čas, še posebej torek, je pri Kuklju prav divji. Za pustni torek začnejo krofe delati že v ponedeljek zvečer, saj jih ljudje, ki se vozijo v službe v Ljubljano, množično kupujejo že zgodaj zjutraj. Kot je dejala Margareta, se zgodi, da so do 10. ure že brez krofov.

A kot omenjeno, se v pustnem času mastimo še z mnogimi drugimi dobrotami. Če se za hip ustavimo pri cvrtju, so to krhki flancati ...

Pustne dobrote  v gostilni Pri Kuklju | Foto: Matej Leskovšek Foto: Matej Leskovšek

... pa miške, ki jih pri Kuklju pripravljajo z vinom in rozinami, ter kvašeni flancati ...

Pustne dobrote  v gostilni Pri Kuklju | Foto: Matej Leskovšek Foto: Matej Leskovšek

... posebnost z ribniškega konca pa so žinkrofi (ne žlinkrofi!). To so ocvrti žepki iz testa, ki ostane po izrezovanju krofov, polnjeni pa so s prekajenim mesom ali, v sladki različici, z makovim nadevom.

Pustne dobrote  v gostilni Pri Kuklju | Foto: Matej Leskovšek Foto: Matej Leskovšek

Kaj vsebuje prava pustna pojedina?

Pustna pojedina je v svojem bistvu zapuščina časov, ko še ni bilo hladilnikov ali celo zamrzovalnikov in je bilo treba v obdobju, ko se je leto že prevešalo v pomlad, porabiti zimska živila. Oziroma, kot nam je pojasnila Margareta Damjanić: "Decembra so bile koline in zdaj je skrajni čas, da se porabi tisto, kar ni bilo nasoljeno in prekajeno ter tako konzervirano."

V pustnem času je treba pospraviti koline: torej krvavice in pečenice, pa kakšen kos mesa, rebrca in podobno ... | Foto: Matej Leskovšek V pustnem času je treba pospraviti koline: torej krvavice in pečenice, pa kakšen kos mesa, rebrca in podobno ... Foto: Matej Leskovšek

Zato so del pustne pojedine krvavice in pečenice, ki jih spremljajo kislo zelje, kisla repa in matevž, pri Kuklju pa tudi še ena ribniška posebnost: repni pire oziroma repa s krompirjevim pirejem, zabeljena z ocvirki.

Kislo zelje, kisla repa in repni pire – vsi, se razume, so zabeljeni z obilico ocvirkov. | Foto: Matej Leskovšek Kislo zelje, kisla repa in repni pire – vsi, se razume, so zabeljeni z obilico ocvirkov. Foto: Matej Leskovšek

Ne krofi, ocvirkovka je stara slovenska pustna jed

Ko smo že pri ocvirkih, ne moremo mimo ocvirkovke, torej potice z ocvirki. Ta je na Slovenskem še veliko starejša oziroma bolj tradicionalna pustna jed kot krofi, a je do danes žal postala že prava eksotika.

Ocvirkovka | Foto:

Prav posebni juhi - godla in suha juha

Godla je juha, ki je nastala "po nesreči" – če se je med kuhanjem kakšna krvavica razpočila, tega seveda ni veljalo metati stran, ampak so jo pojedli z žlico. | Foto: Matej Leskovšek Godla je juha, ki je nastala "po nesreči" – če se je med kuhanjem kakšna krvavica razpočila, tega seveda ni veljalo metati stran, ampak so jo pojedli z žlico. Foto: Matej Leskovšek

Suha juha je juha, v kateri se kuha prekajeno meso, v njo pa potem zakuhajo riž ali "sukančke", drobne svaljke iz moke in jajc, lahko pa tudi ribano kašo. | Foto: Matej Leskovšek Suha juha je juha, v kateri se kuha prekajeno meso, v njo pa potem zakuhajo riž ali "sukančke", drobne svaljke iz moke in jajc, lahko pa tudi ribano kašo. Foto: Matej Leskovšek

Štula, pustna jed iz Dobrepoljske doline

Štula je jed iz prosene kaše, kuhane v vodi, v kateri se je prej kuhalo prekajeno meso. V kašo dodajo koščke kuhanega prekajenega mesa in jajce, nato jo spečejo. Zraven se prileže na primer hrenova omaka. | Foto: Matej Leskovšek Štula je jed iz prosene kaše, kuhane v vodi, v kateri se je prej kuhalo prekajeno meso. V kašo dodajo koščke kuhanega prekajenega mesa in jajce, nato jo spečejo. Zraven se prileže na primer hrenova omaka. Foto: Matej Leskovšek

Zakaj post traja 40 dni?

Zamisli, kaj razen krofov pripraviti ali si privoščiti v pustnem času, je torej več kot dovolj. Naj vam tekne vse do pepelnične srede, ko se začne 40-dnevni post. Mimogrede – zakaj post traja 40 dni? "Ker jetra potrebujejo 40 dni, da se sčistijo. Potem pa smo že pripravljeni na velikonočno šunko," nam je pojasnila Margareta Damjanić. Običaj, ki ga torej narekuje narava, ne pa Cerkev.

Ne spreglejte