Petek, 4. 4. 2014, 8.41
8 let, 7 mesecev
Popiti ali shraniti?
Pregovor pravi, da je nekaj dobro kot staro vino. Toda na staro vino je treba čakati, zato je dilema vsakega ljubitelja vina, ali naj vrhunsko vino, ki mu je všeč, spije ali naj ga arhivira in spije čez deset, petnajst, trideset let.
Zbiranje vina je postalo v zadnjih letih zelo popularno po vsem svetu. Razlog za to je predvsem odpiranje novih trgov, kjer je vino statusni simbol. Tako so denimo Kitajci poleg pitja vina vse bolj navdušeni tudi nad zbiranjem in arhiviranjem vina. Vrhunsko vino, namenjeno zbiranju, je tudi bolj dostopno, saj se prek interneta z lahkoto kupi zbirateljsko vino z vsega sveta. Seveda pa so še vedno bolj zanesljivi nakupi v dražbenih hišah, kjer je manj verjetno, da bomo kupili ponarejeno vino.
Malce pa se je spremenil tudi trend. Največjih pet – Lafite, Latour, Haut-Brion, Margaux in Mouton-Rothschild – je sicer še vedno najvišje na seznamih zbiralcev, a jih kupujejo bolj kot investicije. Recimo leta 2007 je bila povprečna cena burgundca Romanée-Conti okoli 5.000 evrov, danes je 14 tisoč evrov.
Novi zbiralci pa imajo raje vina, ki jih lahko hitro uživajo. Ne želijo več čakati 30 let, da bodo mogoče odprli steklenico. Mlajši zbiralci ta hip raje kupujejo že starana vina, taka, s katerimi se lahko takoj pohvalijo pred prijatelji, zato so zelo popularni bordojci letnikov 1990 in 1996.
Toda ponovno dilema: vino je lahko dobra investicija za prihodnost, posebej če je pravilno hranjeno, a kaj ko s svojo prisotnostjo nenehno vzbuja skomine. Recimo da imate v kleti zaboj Lafita. Pridejo posebni gosti, pa spet drugi posebni gosti, pred njimi bi se radi malo postavili, greste po eno steklenico, pa po drugo steklenico in zaboj, vaša investicija, je izpuhtel.
Dilemo lahko rešite zelo preprosto: kupite dve steklenici. Eno spijte takoj, da pomirite skomine, drugo pa arhivirajte daleč stran od svojega domovanja, najbolje kar v kleti vinarja. Tako bodo tudi skomine daleč stran.
Jakončič Carolina Bela 2010
Kmetija Jakončič iz Goriških brd, ki jo zdaj vodi Aljoša, ima že dolgoletno tradicijo. Vina, ki jih pridelujejo Jakončičevi, so pridelana z ogromno znanja in ljubezni. So zelo sortna in imajo ogromno šarma. Mnogi se navdušujejo nad rdečo Carolino, ki je že vrsto let v samem vrhu slovenskih rdečih vin. Družina Jakončič je dosegla nekaj velikega, njeno ime je zagotovilo, da so vsa vina dobra.
Na domačih tleh Primorci kujejo svojo priljubljenost predvsem z rdečinami. Ko prestopijo meje, stopijo v ospredje bela vina. Vrh ponudbe skoraj vsakega vinarja predstavlja bela zvrst, s katero želijo vinarji pokazati svoje najboljše. In taka je tudi Carolina Bela. Zvrst treh sort, kjer dominira chardonnay, dopolnjujeta pa ga še rebula in pikolit.
Vino je intenzivno zlatorumene barve z dozorelimi notami. Do izraza pridejo predvsem zeliščne note, ki lepo dopolnijo medene note, arome belega sadja, bela breskev in ananas. V ustih je vino suho, gosto, z ravno pravšnjo mero kisline. Zaznavne so tudi diskretne arome zorenja na kvasovkah. Zelo kompleksno in harmonično vino, ki ima dolg pookus.
Zaradi svoje veličine in polnega okusa lahko vino ponudimo tudi k mesnim krožnikom, telečji ribici, mesni rižoti, testeninam in vsem morskim jedem.
Sorta: zvrst chardonnayja, rebule in pikolita Stopnja alkohola: 13,00% Sladkorna stopnja: suho Cena: 19,50 evra, evino.si
Ocena: 9
Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si