Petek, 18. 11. 2022, 18.17
2 leti
Po uničujočem požaru mu je na pomoč priskočila vsa Slovenija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,87
6
Potem ko mu je lani povsem pogorela slaščičarna in pekarna, ima Klemen Jančič zdaj polne roke dela. V manj kot letu dni je namreč odprl nov lokal, pri čemer mu je z velikodušnostjo pomagalo ogromno ljudi.
"Takrat sem bil res razočaran, a sem še isti dan začel razmišljati, kje bi lahko začel na novo. Zagon so mi dajali tudi ljudje, ki so mi množično pisali in me spodbujali," je za Siol.net ob obisku v njegovi novi slaščičarni dejal Klemen Jančič, ambiciozni slaščičar in pek, ki ga je širna Slovenija spoznala pred slabim letom dni, ko je v uničujočem požaru v Vižmarjah izgubil slaščičarno.
Danes 23-letni Klemen je tisto slaščičarno odprl v začetku lanskega leta in čeprav je bilo to še sredi epidemije, je v kratkem času s spletno prodajo in dostavo kruha ter sladic začel ustvarjati uspešen posel. Po osmih mesecih pa se je vse ustavilo, ko je skladiščno halo, kjer je imel prostore, uničil požar.
Spodbuda in pomoč z vseh strani
Ko je Klemnova zgodba prišla v medije, se je spontano začela zbiralna akcija sredstev za njegov ponoven slaščičarski začetek, k pomoči so priskočila podjetja, prelomnico pa je pomenil lastnik stavbe v Trzinu, kjer je Klemen zdaj odprl novo slaščičarno.
"Lastnik me je poklical in povedal, da je zasledil mojo zgodbo v medijih, ter mi ponudil ta prostor. Res si je želel, da pridemo sem, in nam prišel zelo naproti, pomagal pri urejanju prostora in resnično veliko naredil za nas," je povedal mladi slaščičar, ki je nov lokal, v katerem dela s kolegom Matijo Ahlinom, odprl konec septembra.
Tam pečeta in prodajata kruh z drožmi, bagete in rogljičke, pa eklerje, makrone in druge slaščice, ki jih pripravljata po navdihu in glede na sezonske sestavine.
In čeprav Klemen o slaščičarstvu in peki govori z žarom in veliko znanja, to ni bila njegova poklicna izbira. Najprej se je vpisal v oblikovno srednjo šolo, nato na vzgojiteljsko, privlačili sta ga obe smeri, a v nobeni ni začutil, da je to tisto pravo.
"Pravzaprav je bilo že od nekdaj jasno, kaj je prava odločitev zame, le da tega nisem videl," je dejal, "ko sem se spraševal, kaj si v življenju res želim, sem ugotovil, da že od nekdaj pečem in pomagam v kuhinji, in odločitev je padla, vpisal sem se na slaščičarstvo na BIC Ljubljana."
Praksa pri najboljšem slaščičarju v Strasbourgu
Tam je kmalu ugotovil, da je odločitev pravilna: "To je poklic, v katerem moraš biti zelo kreativen, po drugi strani je veliko dela z ljudmi, torej je zajeto vse, kar sem si želel." Kot zavzetemu in obetavnemu dijaku so mu v šoli omogočili, da odide na izobraževanje v Francijo. S kolegom Matijo, s katerim zdaj skupaj delata, sta tako za tri mesece odpotovala v Strasbourg k tamkajšnjemu najboljšemu slaščičarju Thierryju Mulhauptu.
Matija Ahlin in Klemen Jančič sta se kot sošolca skupaj izobraževala v Franciji, zdaj pa skupaj vodita slaščičarno in pekarno.
"To je bila res zanimiva izkušnja, obenem pa se ne bi več vrnil. Bilo je zelo psihično naporno, Francozi so se izkazali tudi za zelo neprilagodljive glede jezika in če ne znaš francosko, niso ravno usmiljeni," se Klemen spominja mesecev v Franciji, "v takih kuhinjah je veliko pritiska, ker želijo držati raven kakovosti in biti konsistentni."
Za vrhunske slaščice so potrebne kakovostne sestavine
Obenem pa so ga v Franciji, in to je posebej poudaril, naučili zelo pomembnih lekcij. V prvi vrsti to, da je treba uporabljati kakovostne sestavine.
"Želim si dvigniti raven slaščičarstva in pekovskih izdelkov v Sloveniji," je poudaril, "saj ne, da nimamo odličnih slaščičarjev in pekov, bi bilo pa treba dvigniti tudi znanje ljudi, da razumejo, zakaj rogljiček pri nas stane 2,60 evra, ne pa en evro. Zakaj? Ker uporabljamo vrhunsko maslo, sijajno čokolado, res najboljše sestavine ..."
Za razvoj nove generacije slovenskih slaščičarjev
Eden od njegovih ciljev je tudi, da bi ustanovil nekakšno akademijo za slaščičarje, kjer bi se lahko tisti, ki si to želijo, izobraževali in razvijali. Že zdaj sodeluje z BIC Ljubljana, od koder k njemu na prakso prihajajo dijaki, a si Klemen želi več.
"Zdi se mi škoda, da imamo pri nas za slaščičarstvo le triletno šolo. Ta do določene mere zadostuje, a ni dovolj za tiste, ki si želijo več znanja. Želim si nadgradnje te šole, kakršno imajo na primer gostinci, sploh pa v Franciji, ki je glede tega povsem drug svet," je pojasnil mladenič, ki ga žene želja po znanju in ustvarjanju.
Prav ta je tudi vplivala na odločitev, da se odloči za težjo, samostojno pot, namesto da bi se kje zaposlil: "V tem svetu je marsikje tako, da ima besedo le tisti, ki je glavni. Jaz pa resnično ne maram, da ti kdo zavira znanje, čeprav se želiš učiti, da zavira diskusijo in ne posluša predlogov za izboljšave."
Preberite še:
6