Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
5. 6. 2014,
13.53

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

ocenili smo vino Movia rebula

Četrtek, 5. 6. 2014, 13.53

6 let, 6 mesecev

Pivovarji so bogatejši kot vinarji

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Med najbogatejšimi Zemljani jih je kar nekaj, ki so obogateli s prodajo opojnih pijač.

Roko na srce: med bogataši, ki so obogateli s prodajo alkoholnih pijač, je več tistih, ki so obogateli s pivom in žganimi pijačami, kot takih, ki so obogateli z vinom. Presenetljivo je tudi, da jih je zelo malo iz Evrope – največ jih je iz Južne Amerike: Brazilije, Venezuele, Mehike in Kolumbije. Očitno se tam pivo odlično prodaja.

Med njimi so denimo trije lastniki največje pivovarne na svetu AB InBev. Carlos Alberto Sicupira, Marcel Herrmann Telles in Jorge Paulo Lemann se zaradi prodaje piva uvrščajo celo med 50 najbogatejših ljudi na svetu. Vsak od njih je težak po dvajset milijard dolarjev. In samo zanimivost: Telles in Lemann sta bila v mladosti profesionalna teniška igralca in sta nastopila na Wimbledonu.

Med brazilskimi pivskimi bogataši je tudi Walter Faria, lastnik druge največje pivovarne v državi Grupo Petropolis. Tako je v Braziliji dvoboj dveh največjih znamk piva: AB InBev vari pivo Skol, Petropolis pa pivo Itaipava. Večno vprašanje je, katero je boljše, a očitno sta oba tako odlična, da sta lastnikom prinesla neznosno bogastvo.

In kje so vinogradniki? V Evropi. Z izjemo Charlene de Carvalho-Heineken, ki vodi pivovarno Heineken, so vsi Evropejci na seznamu alkoholnih bogatašev vsaj posredno povezani z vinom. Denimo Rosa Anna Magno Garavoglia, ki skupaj z družino vodi Gruppo Campari. Poleg trenutno tako priljubljenega Aperola imajo v lasti tudi vinograde, a jim vino prinaša manjši del 3,5 milijard dolarjev vrednega bogastva.

Vinogradnik pa je Pierre Castel, ki vodi podjetje Groupe Castel. Ustanovil ga je leta 1949 in velja za tretje največje vinogradniško podjetje v Franciji. V lasti imajo 22 vinogradov v Franciji in Afriki. Res pa je, da poleg vina varijo tudi pivo in z dvema znamkama Flag in Castel pokrivajo 25 odstotkov afriškega pivskega trga.

Med bogataše se uvršča tudi Jean Pierre Cayard, lastnik podjetja La Martiniquaise, ki ima v svojem portfelju tako slovite žgane pijače kot vino, še posebej portovec. Zanimivo pa je, da med najbogatejšimi ni članov družine Ricard, ustanoviteljev konglomerata Pernod Ricard, ki je verjetno vodilno svetovno podjetje na področju žganih pijač in vina. A njihovo lastništvo je razpršeno, tako da noben od članov ni med najbogatejšimi.

Zato pa je brez konkurence na vrhu Zemljanov, ki služijo s pijačo, Bernard Arnault, lastnik podjetja za luksuzne znamke LVMH. Vreden je 33 milijard dolarjev, a ni jasno, koliko od tega profita prinesejo šampanjci, kot je Dom Perignon iz kleti Moët&Chandon, ter konjaki Hennessy, koliko pa torbice Louis Vuitton.

Movia Rebula 2011

Aleš Kristančič, predstavnik osme generacije vinarjev na posestvu Movia, je nedvomno ena najpomembnejših osebnosti v slovenski in tudi tuji vinski sferi. Definitivno ga lahko okličemo za liderja med kolegi, saj je s svojo karizmo, predanostjo in energijo prišel na mnoge resne vinske karte po svetu. O vinih vedno govori zelo čustveno in nemalo je tistih, ki so se na njegovi kmetiji prepričali, da je vino tista prava pijača.

Ima dve blagovni znamki. Vila Marija predstavlja vina, pridelana iz grozdja z mladih trt. Rast na mladih trtah je še zelo bujna, zato takšna vina izkoristijo mladostno živahnost trte ter odsevajo njeno iskrivost, svežino in razigranost. Movia pa je blagovna znamka vin iz zrelih vinogradov. Ko se v zrelem vinogradu rast umiri, je grozdje na trtah bolj pravilno porazdeljeno. Vino, pridobljeno iz grozdja trt, ki so plod dolgoletnega dela in naložb, pa je zato toliko bolj dragoceno.

Rebula je avtohtona sorta Goriških brd. Najbolje uspeva na briških lapornatih tleh. V preteklosti je bilo to skromno, dokaj preprosto vino, saj je bilo trto mogoče močno obremeniti, a ta rebula iz srednje starih vinogradov je drugačna. Je slamnato rumene barve z lepimi sortnimi zaznavami po poljskem cvetju in citrusih. V ustih je suha, sveža in živahna z lepo mineralnostjo ter na koncu rahlo spominja na les cedre. Ima zelo lep in dolg zaključek.

Pravi vinogradniki, med njimi seveda tudi Aleš Kristančič, so temu vinu povrnili ime. Tej rebuli z lahkoto pripišemo vodstvo na pohodu avtohtonih sort.

Bo odlična kombinacija k predjedem in jedem na osnovi zelenjave, odlično se poda tudi k belemu mesu, morskim sadežem in zelenjavnim rižotam.

Sorta: rebula Stopnja alkohola: 13,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 17 evrov, evino.si

Ocena: 9

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si

Ne spreglejte