Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
28. 10. 2013,
13.42

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

vino Vipavska dolina

Ponedeljek, 28. 10. 2013, 13.42

8 let

Obračanje po Burji

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Ni naključje, da je Primož Lavrenčič svoje posestvo poimenoval Burja.

Burja s svojimi sunki prinaša kaos, včasih pa tudi očisti in zjasni nebo. Prav tako tudi kaos v vinogradu lahko rodi harmonijo, je prepričan Primož Lavrenčič, prvi mož posestva Burja. Njegova Burja bela, zvrst belih sort, je rojena prav iz kaosa – kaosa različnih sort trte, ki so v vinogradu pomešane. Rebula, malvazija in laški rizling ter kanček zelena sestavljajo belo Burjo, ki je ena najbolj priljubljenih belih zvrsti pri nas. Njen avtor je prepričan, da je v Vipavski dolini prav to optimalen način pridelave vina – Vipavci so to počeli stoletja, dokler se ni po drugi svetovni vojni začelo poudarjanje in sajenje rdečih sort, ki zdaj obsegajo polovico vipavskih vinogradov.

Z Burjo belo želi Primož ujeti bistvo Vipavske doline, tisto, kar je bil nekoč na primer Vipavec – kaos sort iz mešanega vinograda, ki se ujamejo v harmonično vino. Prvič jo je pridelal leta 2003, že leta 2008 pa je na Decanterjevem ocenjevanju odnesla zlato medaljo. Prav s tem letnikom je Primož v petek v vinoteki eVino začel pripovedovati zgodbo o razvoju bele Burje in spremembah, ki so jo doletele. Medtem ko sta bila letnika 2008 in 2009 mešanica rebule, malvazije in laškega rizlinga, se je leta 2010 v njej zaradi izpada letine znašel tudi zelen. Sprememba sloga pa se je zgodila z letnikom 2011, ki ga je v petek tudi premierno odprl.

Kakšna sprememba sloga? Do letnika 2011 je vinu do prvega pretoka dodal okoli 20 odstotkov jagodnih kožic, letnik 2011 pa je doletela osemdnevna stoodstotna maceracija – in kljub temu vino ni "oranžno". "Ni oranžno, ker mi je od oranžnih stvari všeč le dres nizozemske nogometne reprezentance," se je pošalil, čisto resno pa dodal, da je trik v tem, da maceracijo začne pri nizki temperaturi, natančneje pri 8 stopinjah Celzija. Primož se ne boji tehnologije in je izredno znanstveno podkovan, hkrati pa njegov pristop do vinarstva deluje že kar umetniško, vse globlje je tudi v biodinamiki, ker meni, da je v vinu tudi element nerazložljivega: "V vinu je toliko različnih komponent in nanj vpliva toliko različnih dejavnikov, da so enoznačne razlage, zakaj je neko vino takšno, kot je, le navaden blef."

Ne spreglejte