SiolNET. Trendi Kulinarika
0,81

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako prihodnost gostinstva v Sloveniji vidi študent gostinske šole #video

0,81

termometer

Gaj Herman
Foto: osebni arhiv

"Izobraženega kadra s področja gastronomije, ki bi imel strokovno znanje, veščine in izkušnje, je primanjkovalo že pred pandemijo, zdaj pa se je primanjkljaj še povečal. To nikakor ni dobro."

21-letni Gaj Herman iz Lovrenca na Pohorju, študent Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru, je navdušenec nad slovensko kulinariko. Svojo študijsko pot je začel na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, nato pa se je odločil, da sta mu bližje gastronomija in turizem, saj v tem sektorju vidi svojo prihodnost.

Z njim smo se pogovarjali o trenutnem stanju gostinstva pri nas, težavah, ki jih je prinesla koronakriza, pa tudi o tem, kako vidi prihodnost slovenskega gostinstva.

Kdaj ste se zavedli, da se v študiju družboslovja ne vidite več?

Zakaj ste se odločili za gastronomijo?

Želja za izobraževanje na področju gostinstva izhaja najprej iz ljubezni do hrane, ker obožujem vse vrste hrane, tako morsko kot mesno, brezmesno, domačo, tradicionalno hrano doma in po svetu. Zmagajo pa seveda sladke stvari, temu se ne morem upreti. Za mojo pot gastronomije je kriva tudi vzgoja, saj sem že kot majhen deček pomagal mami in babici pri pripravljanju različnih jedi, najraje pa sem pripravljal sladice.

V gostinstvu postaja vse večja težava najti primeren kader.

Da, res je, sploh ko govorimo o izobraženem kadru na področju gastronomije s strokovnim znanjem, veščinami in izkušnjami. Tega res primanjkuje, kar se je dogajalo že pred pandemijo koronavirusa, zdaj pa se je primanjkljaj še povečal. Prepričan sem, da to nikakor ni dobro.

Ali interes za gastronomijo pada tudi med mladimi?

Da, žal se interes za izobraževanje na področju gostinstva zmanjšuje. To med drugim žal dokazuje tudi velik upad vpisa na šolah za gostinstvo in turizem. Res pa je, da se ti trendi vpisa na gostinske šole – tako v srednje kot v višje – iz leta v leto spreminjajo.

Padec interesa za gastronomijo med mladimi dokazuje upad vpisa na gostinske šole. Padec interesa za gastronomijo med mladimi dokazuje upad vpisa na gostinske šole. Foto: Osebni arhiv

Se je tudi vaša motivacija zmanjšala v času konstantnega zapiranja gostinskih obratov?

Ne, kvečjemu sta se interes in želja po ponovnem delu in stiku z ljudmi povečala. Ne bom pozabil klica svojega kolega, ki me je klical konec marca in me vprašal, ali bi pomagal streči na enem dogodku. Ta klic mi je polepšal obdobje drugega zaprtja zaradi koronavirusa in seveda sem se z največjim veseljem odzval, kljub temu, da je bilo takrat še prepovedano prirejati dogodke, čeprav je šlo za zasebni dogodek.

Kje se vidite v prihodnosti?

Moja prihodnost? Od lanskega leta, ko sem se z družboslovne fakultete prepisal na smer gostinstva, prihodnost nerad napovedujem. Držim se tega, da se moraš prepustiti toku. Kar mi bo usojeno, to bom sprejel. Dokler bom v tem užival in dokler me bo osrečevalo, bom to počel, drugače pa bom poiskal nova, boljša vrata.

"Kar mi bo usojeno, to bom sprejel. Dokler bom v tem užival in dokler me bo osrečevalo, bom to počel." "Kar mi bo usojeno, to bom sprejel. Dokler bom v tem užival in dokler me bo osrečevalo, bom to počel." Foto: Osebni arhiv

Ali želite svoje delo opravljati v Sloveniji ali tujini?

Rekel bi, da je tujina odlična priložnost v smislu spoznavanja živil, jedi, načina priprave, postrežbe in prehranjevanja določene države, če gledam s strani gastronomije. Tujina ti gotovo da širino, tako v smislu strokovnega znanja kot tudi spoznavanja različnih kultur. Uči prilagajanja, strpnosti, tolerance, spoštovanja, ne nazadnje pa je tudi najboljši način za piljenje tujega jezika. Takšne izkušnje imam iz Španije, Avstrije in Francije. Kljub vsemu pa moja končna postaja ostaja Slovenija. S pridobljenim znanjem in izkušnjami, pridobljenimi iz tujine in od doma, si želim graditi prihodnost in v Sloveniji srečno živeti.

S kakšno vrsto kulinarike se želite ukvarjati?

Blizu mi je domača, tradicionalna kuhinja. To so jedi na žlico, štruklji, pite, potice, krofi, meso, ribe, zelenjava, izpod peke, na žaru … Te jedi rad začinim v smislu, da jih dvignem na neko višjo raven. To naredim z zamenjavo določene sestavine ali živila v originalnem receptu, z drugačnim načinom priprave ali postrežbe, tudi z izbiro inventarja za postrežbo.

Želim poudariti, da se tako v gostinstvu kot tudi v turizmu vračamo h koreninam, v preteklost. Iščemo stare recepture, tiste že skoraj pozabljene, iščemo zgodbe. Pomemben je tudi način postrežbe, pri katerem se ne vračamo samo nazaj v preteklost, temveč tudi nazaj v naravo. Zelo aktualno je, da se določene jedi postrežejo na mahu, kamnu, lesu ali slami.

Gostinstvo se vse bolj vrača k skoraj pozabljenim koreninam. Gostinstvo se vse bolj vrača k skoraj pozabljenim koreninam. Foto: Osebni arhiv

Si želite kdaj odpreti kaj svojega?

Kot dijak sem sanjal, da bi imel na Tirolskem svojo gostilno. Kasneje sem imel načrte, da bi odprl butični hotel v domačem kraju, kar je še zmeraj tiha želja. Zdaj o tem ne razmišljam, saj imam željo delovati tudi zunaj gastronomije, a še zmeraj v sektorju gostoljubja.

Kakšno prihodnost napovedujete gostincem v trenutnih razmerah?

Mislim, da je zapiranje gostinske dejavnosti oziroma delovanje pod strogimi pogoji marsikaterega gostinca pahnilo v velike težave. To pomeni, da so obratovali v zmanjšanem obsegu ali pa se je delo popolnoma zaustavilo. To je pripeljalo do zapiranja obratov in odpuščanja kakovostnega kadra ali pa se je kakovosten kader odločil za prostovoljen izstop iz panoge gostinstva. Mislim, da se z morebitnim ponovnim zapiranjem gostinske dejavnosti slovenski gastronomiji ne piše, žal, nič dobrega.

Slovenski gastronomiji se zaradi zapiranja gostinskih obratov ne piše nič dobrega, meni Gaj. Slovenski gastronomiji se zaradi zapiranja gostinskih obratov ne piše nič dobrega, meni Gaj. Foto: Osebni arhiv

Preberite tudi:

Daniel Sukič Trendi Kanadčan, ki je za svoj dom izbral Prekmurje: Ljudje so tukaj veliko bolj topli #intervju Rudolf Štefan Trendi Najboljši hrvaški kuhar: V kuhinji ne poznamo državnih meja Ana Roš Trendi Ana Roš: V Sloveniji nam manjka dobrih tradicionalnih gostiln Tomaž Kavčič in Franci Kek: festival Izbor Trendi "O sebi nerad govorim kot o kuharju – jaz sem gostinec in rad gostim"

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin