Istra, ena sama vinska cesta

Poletna vročina sicer ni ravno idealna za pokušine vina, toda če ste oziroma boste kmalu na počitnicah v Istri, si – če ne drugega – vsaj označite kleti in vinske ceste, ki si jih boste jeseni privoščili na dolgih, uživanja polnih izletih.

Istrani so v promoviranju svoje vinske kulture tri stoletja pred nami. Govorimo seveda o hrvaški Istri. Ni je vasi ali zaselka, ki ne bi imel vsaj ene vinske kleti in ne bi bil del vsaj ene vinske ceste. Kot da ves polotok ne bi počel drugega, kot srkal malvazijo. In teran.

Morebiti je res tako. Istrani so neizmerno ponosni na svojo vinsko kulturo. Upravičeno: že leta 1650 je novigradski škof Tommasini opisoval 15 vrst istrskega grozdja in odličnost vina iz teh vrst. Seveda je bila na prvem mestu malvazija. Od škofa Tommasina do Roberta Parkerja je sicer malo več kot 400 let, toda tudi drugi je že odkril istrsko malvazijo in jo okronal z 90 od stotih točk. Če smo natančni, je šlo za malvazijo Amfora kleti Kabola.

A vrnimo se za hip k vinskim cestam. Načeloma je v Istri pet vinskih cest. Na tisti v okolici Buj, vinski cesti Bujštine, se boste lahko srečali z največjimi imeni istrskega vina – Kraljević-Cuj, Moreno Coronica, Gianfranco Kozlović, Mario Markežić – Kabola. A tudi preostale vinske ceste so zanimive: vinska cesta Poreštine vodi v okolico Poreča, vinska cesta Buzeštine in Pazinštine od Buzeta do Pazina, vinska cesta Rovinjštine in Vodnjanštine med Rovinjem in Vodnjanom, vinska cesta Labinštine pa po okolici Labina.

Na vsaki od njih je veliko tako priznanih vinskih kleti kot malih vaških kantin z lokalnim vinom. Za obisk kleti sicer priporočajo vnaprejšnjo najavo, a četudi bo izbrana klet tisti hip nedosegljiva, bo v bližini brez dvoma kakšna konoba z dobro hrano in kozarcem vina. Kajti istrski rek pravi kruh je za tilo, vino je za dušu, kruh je za telo, vino za dušo, torej gresta hrana in vino v Istri z roko v roki.

Coronica Malvazija 2013

Vinogradniška tradicija je v družini Coronica prisotna že štiri generacije, najmlajši sin Moreno pa je skupaj z očetom Ottavianom začel vino pridelovati na modernejši način. Vinograde in klet imajo v bližini Umaga v hrvaški Istri, obdelujejo 20 hektarjev vinogradov v od nekdaj poznanem vinorodnem predelu, imenovanem "grande bosco". Trte rastejo na nadmorski višini od 20 do 50 metrov, zemlja je rdeča – terra rossa –, vzgajajo pa predvsem avtohtone sorte, kot sta istrska malvazija in teran.

Malvazija Coronica zori od trgatve do pomladi na finih drožeh, nato jo stekleničijo. Manjši del vina hladno macerirajo, da dobijo značilen okus in polnost.

Malvazija je slamnato rumene barve z zlatimi odtenki. Vonj je lep in čist, spominja na vonj travniškega cvetja, smolo in sredozemski zrak. V ustih je vino harmonično, čisto, elegantno in hkrati zelo sveže z lepo kislino. Pookus je dolg in lep.

Zaradi svoje živahnosti, svežine in lepe mineralnosti bo odlična izbira v teh vročih poletnih dneh.

To je vino, ki kar kliče po hrani. Postrežemo ga k raviolom z dimljeno skuto, je pa tudi idealna spremljava jedem z morskimi sadeži, ribam in jedem z belim tartufom.

Sorta: malvazija Stopnja alkohola: 13,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 10,80 evra, evino.si

Ocena: 8,5

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si