Ekološko, naravno, pravično: vina, na katera pada generacija Y

Vinski trgovci sveta so se zdaj usmerili na tako imenovano generacijo milenijcev oziroma "millenials", ki jih imenujejo tudi generacija Y, gre pa za rojene med letoma 1980 in 2004. Opisujejo jih kot vase zaverovano generacijo "junakov, ki bodo rešili svet". A tudi junaki radi pijejo vino in postajajo vse pomembnejši segment globalnega vinskega trga. Analize celo napovedujejo, da bo čez deset let ta generacija predstavljala polovico vseh svetovnih potrošnikov vina.

Različne svetovalne agencije zato vinogradnikom ponujajo navodila, kako prodati vino tej generaciji s preloma tisočletja. Prva lekcija je, da je to generacija, ki ji trenutno skušajo prodati vse, zato ima do potrošništva malce ciničen odnos. Če že razmišlja o blagovni znamki, to nikakor ni zaradi imena, temveč zaradi sporočila.

Bolj ko je ekološko, naravno in družbenokoristno, bolje se prodaja

Ergo – vino za milenijce mora biti vino, ki ima drugačen pomen, je družbeno angažirano, ki je avtentično, ki je drugačno. Zdaj vam je že malce bolj jasno, zakaj so naenkrat vsa vina ekološka, naravna in družbenokoristna. Med vini, ki v celoti merijo na to generacijo, je po mnenju revije Drink Business na primer Thandi, južnoafriško vino iz prve vinske kleti, ki je pridobila certifikat pravične trgovine, v lasti pa jo imajo družine vinogradniških delavcev. To bi prepričalo celo kakšnega vinoljubca, vzgojenega v klenih socialističnih časih, kaj šele milenijce.

Druga pomembna točka prodaje vina bodočim najpomembnejšim kupcem pa je inovativnost na vseh področjih: v oblikovanju, prodaji, nenehnih dogodkih. Menijo, da ta generacija pada na inovacije, kot je na primer Absolut Tune, peneča mešanica vodke in novozelandskega belega vina. Še bolj kot inovativnost in družbena angažiranost pa menda uspevajo nenehni dogodki. Generacija, ki po podatkih Microsofta zmore vsakih osem sekund zaznati novo informacijo, mora biti očitno temeljito zbombardirana z informacijami o novem vinu, ki ga nedvomno mora piti.

In kaj ima pri vsem tem kakovost vina? Nekoč, ko bodo milenijci stari 45 let, se bodo morebiti zavedli, da ni vse v marketingu, temveč da je kaj tudi v dobrem starem okusu. In potem bodo spet priljubljeni dobri stari bordojci.

Les Hauts du Tertre 2012

Château du Tertre ali Le Tertre je vinska klet v Margauxu, eni najboljših regij v Bordeauxu. Stoji na Tertre, kar francoski zraz za breg ali vzpetino, po kateri je vino dobilo svoje ime. Pred drugo svetovno vojno je imela posest velik ugled, pozneje pa se je ta začel zmanjševati. Leta 1961 je posestvo kupil Philippe Gasqueton, popolnoma obnovil klet in vinograde ter pridobil podporo belgijskih poslovnih partnerjev, ki so kleti pomagali pri hitrejši rasti in prodaji v tujino. Po Gasquetonovi smrti leta 1995 je njegova vdova prodala premoženje sosedoma Ericu in Louise Albada Jelgersma, ki še vedno vodita klet.

Les Hauts Du Tertre je drugo vino kleti Château du Tertre. Tako kot njihov paradni konj je tudi to vino rdeča zvrst, ki temelji na cabernet sauvignonu, tega pa lepo dopolnijo še merlot, cabernet franc in kanček petit verdota. Razlika med prvim vinom kleti in Les Hauts Du Tertre je v starosti vinogradov, saj so pri tem vinu trte veliko mlajše.

Vino je globoke rubinaste barve s kompleksnimi aromami. Med njimi prevladuje temnordeče sadje, ki ga lepo dopolnijo rahla pikantnost, črni ribez, češnja, cedra in čokolada v ozadju. V ustih je vino zelo elegantno, polno in harmonično. Ima lepe, mehke tanine, njegova sadnost pa kar traja. Ima dolg in lep zaključek.

Ponudimo ga lahko k pestremu izboru mesnih jedi, kot so divjačina in rdeče meso v vseh oblikah, bo pa tudi odlična kombinacija z zrelimi, rahlo pikantnimi siri.

Sorta: zvrst cabernet sauvignona, merlota, cabernet franca in petit verdota Stopnja alkohola: 13,00 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 27,90 evra

Ocena: 9

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si