Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
19. 3. 2013,
12.49

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

ocenili smo restavracija Trst

Torek, 19. 3. 2013, 12.49

6 let, 6 mesecev

Chimera di Bacco: novo tržaško upanje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Včasih je bil Trst pomembno furlansko kulinarično središče, potem je mesto zaspalo, zdaj pa se spet prebuja.

Zadnjič so nekje napisali, da je Trst mesto, ki umira. Da ponoči tam ni nobene zabave, da trgovine niso več tako dobro založene … Pa ne bo povsem držalo. Res je, da so kulinarična središča Furlanije v Brdih, kjer kraljujeta La Subida in Aquile d'Oro, v Vidmu, kjer imajo Agli Amici, in v Pordenonu, kjer je La Primula. Vse omenjene imajo vsaj eno Michelinovo zvezdico. Res pa je tudi, da ima v zadnji izdaji prestižnega vodnika l'Espresso po novem Trst kar nekaj restavracij, ki se jim ocene (spet) dvigujejo in jih štejejo med 25 najboljših v Furlaniji. In še nekaj je res – življenje se v Trstu ob petkih po deseti uri zvečer začne prav tako resno in veselo kot drugod po Zahodu, zato ni bojazni, da bi, nekoč baje naše mesto, še bolj zaspalo, kot je ob koncu ere nakupovalnega turizma.

Ristorante Chimerra di Bacco

Via del Pane 2, 34121 Trieste (Trst), Italija

Telefon: +39 040364023

Mesto torej živi in ena od gostiln v prenovljenem stanovanjsko-poslovnem delu (v uličicah za trgom italijanske enotnosti oziroma Piazza Unità d'Italia), ki jo v zadnjem času vse bolj cenijo, je Chimera di Bacco, majhna, sodobno opremljena gostilnica. Lokal smo obiskali pred nekaj tedni, zato ne moremo povsem obljubiti, da so vse jedi opremljene z enakimi prilogami kot tistega petka, dejstvo pa je, da pri "Bakhovi himeri" ponujajo dva menija, mesnega in morskega – mi smo se odločili za mesnega, da vidimo, če ob morju lahko zaigrajo tudi na to vižo.

 | Foto:

V kombinaciji naše slabe italijanščine in njihove še slabše slovenščine smo najprej dobili pet različnih vrst krušnega peciva, od grisinov do paradižnikovega kruha. Zraven so ponudili kruhov "knedel", kot so mu rekli, s slanino v paradižnikovi kremi. V ozki tržaški ulici, 150 metrov od morske obale, je tudi neformalni sedež vinarja Edija Kanteja in njegovih vin. Prenovitelj tržaškega vinarstva z več kot očitnimi slovenskimi koreninami ima v gostilnici na desetine različnih steklenic in njegov maceriran sauvignon iz leta 1998 je bil naša prva žrtev. Konkretno vino. Če si boste zaželeli slovenskega vina, imajo po zmernih cenah tudi Čotarja in Marjana Simčiča, drugače pa je poudarek na furlanskih napitkih.

"Knedlu" sta sledili dve kepici tatarca. Eden praktično brez začimb, drugi pa oster kot britev. Sijajna mesna namaza. Sicer pa je zgodba klasična, podprta z zeliščnim maslom in toplim hrustljavim kruhom. Morda bi bilo človeku že kar malo žal, da je naročil tako brezobzirno mesni meni, ki ne dopušča nobenih dvomov, a jedi so bile solidno pripravljene – tudi bresaola, ki jo spremlja lokalno Šturmovo oljčno olje, dodali pa so ji tudi nekaj borovnic, korenje, bučke in berivko. Za drugo stran mize so pripravili telečji karpačo z jurčki na žaru, berivko, korenjem in bučkami.

Topli predjedi, ki sta bili naslednja faza naše degustacije, pa so bili njoki na maslu z bučkami in rikoto ter domači ravioli z jurčki in rikoto, maslom in parmezanom. Kaj pa finalna mesna jed? Tistega večera so rezine svinjine panirali v sezamu, jim dodajali močan balzamičen kis in še močnejšo gorčico, kar je zahtevalo še kozarec merlota Alfiere Rosso iz Romansa.

 | Foto:

Pri sladkih rečeh so najprej narezali palačinke z domačo nutello, potem pa pripravili strnjenko iz jogurta in limete z olivnim oljem in malinami, robidami, borovnicami in ribezom, da o drobtinah mandljevih piškotov z vaniljo niti ne govorimo. Na koncu ob tradicionalnih in lokalnih grapah ponudijo tudi piškote: mandljeve, vaniljeve in čokoladne. Vse skupaj za kakšnih 70 evrov na osebo, z vinom seveda. In še mimogrede: ko smo se tisti petek vračali proti parkirišču okoli enajste zvečer, so bili lokali polni in glasni. Veliko bolj kot v Ljubljani.

Povzetek

Moderna tržaška gostilna z resnim odnosom do Jadranskega morja, ki je morala v našem primeru ponuditi mesne jedi. Tatarski, karpačo, bresaola in tople mesnine so preizkušnjo dobro prestali.

Vinska karta je obsežna, čeprav vezana bolj na Furlanijo, pa tudi na Kras in Brda.

Ocena gostilne: 4 | Foto:

 

 

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.

Ne spreglejte