Četrtek, 2. 10. 2025, 17.40
2 tedna, 5 dni
Vojna v Ukrajini
Ukrajina in Rusija izmenjali 185 vojnih ujetnikov in 20 zajetih civilistov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,31
Po ocenah Wall Street Journala bo zaradi novega razvoja dogodkov Ukrajina lažje napadla rafinerije nafte, cevovode, elektrarne in drugo infrastrukturo.
Ukrajina in Rusija sta danes izmenjali po 185 vojnih ujetnikov, sta sporočila rusko obrambno ministrstvo in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Poleg ujetnikov sta sprti strani izmenjali tudi po 20 zajetih civilistov, poročajo tuje tiskovne agencije.
17.38 Ukrajina in Rusija izmenjali po 185 vojnih ujetnikov
12.15 Zelenski: Rusija lahko zračni prostor krši kjerkoli v Evropi
7.07 Prelomna odločitev ZDA v ukrajinskem konfliktu
17.38 Ukrajina in Rusija izmenjali po 185 vojnih ujetnikov
Ukrajina in Rusija sta danes izmenjali po 185 vojnih ujetnikov, sta sporočila rusko obrambno ministrstvo in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Poleg ujetnikov sta sprti strani izmenjali tudi po 20 zajetih civilistov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Rusko obrambno ministrstvo je novico o izmenjavi objavilo na omrežju Telegram, predsednik Zelenski pa jo je med drugim sporočil na družbenem omrežju X. "Od začetka obsežne invazije smo domov pripeljali že več kot sedem tisoč naših ljudi," je zapisal.
Izmenjave zapornikov in posmrtnih ostankov padlih vojakov so edini oprijemljivi rezultat treh krogov pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo v Istanbulu med majem in julijem. To je tudi eno redkih področij sodelovanja med državama, odkar je Rusija leta 2022 začela invazijo na Ukrajino.
12.15 Zelenski: Rusija lahko zračni prostor krši kjerkoli v Evropi
Rusija lahko zračni prostor krši kjerkoli v Evropi, je danes ob začetku zasedanja Evropske politične skupnosti v Koebenhavnu v luči nedavnih vdorov ruskih dronov oziroma letal v zračne prostore več vzhodnoevropskih držav poudaril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Meni, da je treba vzpostaviti dronski zid za celotno Evropo, poroča STA.
"Ko govorimo o dronskem zidu, govorimo o vsej Evropi, ne samo o eni državi. Če si Rusi drznejo poslati drone nad Poljsko ali kršiti zračne prostore severnoevropskih držav, se lahko to zgodi kjerkoli drugje, tudi v zahodni Evropi in na jugu," je povedal ukrajinski predsednik.
Poudaril je, da morajo evropske države ukrepati skupaj. Zato je Kijev na Dansko, od koder so v zadnjih tednih poročali o brezpilotnih letalnikih v bližini letališč in vojaških objektov, že poslal izkušene vojake, ki vedo, kako zaznavati in sestreliti drone, je povedal. "To je šele prvi korak k vzpostavitvi dronskega zidu za zaščito celotne Evrope," je poudaril.
Okoli 50 voditeljev evropskih držav in mednarodnih institucij, med njimi premier Robert Golob, danes v Koebenhavnu razpravlja o podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo in različnih vidikih evropske varnosti. Že v sredo pa je potekalo neformalno zasedanje voditeljev držav članic EU, ki so so razpravljali o nadaljnjih korakih za okrepitev obrambne pripravljenosti unije do leta 2030, vključno s predvidenimi skupnimi strateškimi projekti.
Med temi je tudi t. i. dronski zid na vzhodu EU, ki ga nameravajo vzpostaviti za zaščito pred vdori ruskih dronov.
Srečanji potekata, potem ko so septembra iz Poljske in Romunije poročali o vdoru ruskih brezpilotnikov v njuna zračna prostora, iz Estonije pa o vdoru ruskih bojnih letal. O incidentih, povezanih z droni, so poročale tudi danske oblasti.
Zelenski je v uvodnem nagovoru na plenarnem zasedanju, s katerim se je začel vrh EPS, pozval tudi k uvedbi nadaljnjih sankcij proti Rusiji, pri čemer je izpostavil pomen ukrepov proti ruskemu energetskemu sektorju.
"Podpreti moramo poziv predsednika ZDA Donalda Trumpa, da moramo v Evropi nehati kupovati rusko nafto. Zoperstavljati se ZDA je kratkovidno in Madžari morajo to jasno slišati. Energija iz ZDA in drugih partnerjev lahko zapolni vrzel na evropskem trgu," je poudaril.
Voditelji, ki so sedmi vrh EPS začeli v sredo z večerjo pri danskem kralju Frederiku X., medtem pogovore nadaljujejo v več manjših skupinah, v okviru katerih razpravljajo o različnih vidikih varnosti, kot so tradicionalne in hibridne grožnje, ekonomska varnost in migracije.
Slovenski premier Robert Golob sodeluje na okrogli mizi o ekonomski varnosti, ena od tem je zmanjšanje odvisnosti Evrope od tretjih držav.
7.07 Prelomna odločitev ZDA v ukrajinskem konfliktu
Ameriški uradniki so po poročanju časopisa Wall Street Journal ukrajinskim oblastem sporočili, da bodo ZDA z njimi delile ključne obveščevalne podatke, saj administracija predsednika Donalda Trumpa razmišlja o dobavi orožja dolgega dosega, ki bi ukrajinski vojski omogočilo napad na več ciljev znotraj Rusije.
Za zdaj bi lahko ciljali le energetsko infrastrukturo
Za zdaj naj bi bili na mizi predvsem cilji, povezani z rusko energetsko infrastrukturo, ki jo Ukrajina v zadnjih tednih obsežno in tudi precej uspešno napada predvsem z brezpilotnimi letalniki.
Ameriški uradniki po poročanju časnika prav tako pozivajo zaveznike Nata, naj Ukrajini zagotovijo podobno podporo.
Dogovarjali naj bi se tudi o dobavi zmogljivih raket tomahawk. Kako lahko to spremeni konflikt?
Po ocenah Wall Street Journala bo zaradi novega razvoja dogodkov Ukrajina lažje napadla rafinerije nafte, cevovode, elektrarne in drugo infrastrukturo in tako Kremelj prikrajšala za nafto in prihodke, s katerimi financira tudi vojno v Ukrajini.
Rakete tomahawk lahko poletijo tudi 2.500 kilometrov stran.
Novica o posredovanju obveščevalnih podatkov prihaja v dneh, ko se Ukrajina in ZDA dogovarjata tudi o dobavi zmogljivih raket tomahawk, ki lahko glede na model dosežejo cilje, oddaljene od 1.250 do kar 2.500 kilometrov. To pomeni, da bi lahko Ukrajina zadela praktično vse ključne cilje v Rusiji.
Te rakete naj bi ZDA nazadnje uporabile tudi za napade na iranske jedrske objekte. Ameriški podpredsednik JD Vance je po poročanju časnika potrdil, da Trumpova administracija razpravlja o morebitni dobavi raket tomahawk Ukrajini.
