Ponedeljek, 29. 9. 2025, 16.48
1 ura, 17 minut
Vojna v Ukrajini
Putin širi vojsko: na priprave na vojno več kot 130 tisoč Rusov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,88
Od ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je Putin povečal rusko vojaško porabo in razširil obseg vojske. Ruski predsednik je ob tem vpoklic nabornikov od 2022 v povprečju povečal za približno pet odstotkov letno. Septembra lani je Putin ukazal povečanje vojske na 1,5 milijona aktivnih vojakov.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na služenje vojaškega roka vpoklical 135.000 moških. Gre za največjo jesensko akcijo vpoklicanih nabornikov v državi od leta 2016. Naborniki bodo odslužili enoletni vojaški rok v Rusiji, preden bi jih lahko mobilizirali za spopade v vojni z Ukrajino.
16.28 Putin 135.000 moških vpoklical na služenje vojaškega roka
16.22 Rusija se umika iz evropske konvencije o preprečevanju mučenja
13.07 Švedska za zaščito pred droni Danski pošilja vojaške sisteme
12.35 MZEZ ob ruskih napadih v Ukrajini Moskvo poziva k pogajanjem
10.20 Silovit napad Ukrajine: toplarna v plamenih, Belgorod v temi
16.28 Putin 135.000 moških vpoklical na služenje vojaškega roka
Rusija vsako pomlad in jesen vpokliče moške, stare med 18 in 30 let, na obvezno služenje vojaškega roka. Letni vpoklici pa niso povezani z mobilizacijo, v kateri so moški vpoklicani za bojevanje med vojno.
Od novih nabornikov se pričakuje, da bodo eno leto služili v vojaški bazi v Rusiji in opravili vojaško usposabljanje, da bodo lahko v prihodnosti lahko mobilizirani v vojsko. Njihov namen sprva tako ni bojevanje v vojni v Ukrajini, čeprav so v preteklosti že poročali o primerih, ko so nabornike pošiljali tudi na fronto.
Putin je v današnjem odloku odredil vpoklic 135.000 državljanov Rusije med 1. oktobrom in 31. decembrom, kar je največji jesenski vpoklic od leta 2016. Skupaj s 160.000 naborniki letos spomladi bo leto 2025 prav tako največji skupni vpoklic od leta 2016. Običajno je sicer več moških vpoklicanih spomladi, ko jih večina zaključi šolanje.
Ruski vojaki na paradi v Moskvi.
16.22 Rusija se umika iz evropske konvencije o preprečevanju mučenja
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal zakon, s katerim se bo Rusija umaknila iz Evropske konvencije o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Glede na dokument, ki so ga ruske oblasti objavile na spletu, je Putin odobril zakon o umiku Rusije s seznama podpisnic tega pomembnega sporazuma iz leta 1987, ki je uvedel preventiven pristop k obravnavanju kršitev človekovih pravic.
Rusija se sicer redno sooča z obsodbami in obtožbami o kršitvah človekovih pravic in mednarodnega prava. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR) je ravno prejšnji teden objavil poročilo, v katerem je med drugim ugotovil, da so Rusi sistematično mučili ukrajinske civiliste, ki so jih pridržali na zasedenih ukrajinskih ozemljih.
Oblasti v Moskvi ob tem zavračajo obtožbe zahodnih držav in mednarodnih organizacij, Rusija pa se je po začetku invazije na Ukrajino leta 2022 umaknila iz Sveta Evrope in odstopila od različnih mednarodnih sporazumov, tako na področju človekovih pravic kot varnosti in oboroževanja.
12.35 MZEZ ob ruskih napadih v Ukrajini Moskvo poziva k pogajanjem
Rusija mora prenehati terorizirati nedolžne civiliste in začeti smiselna pogajanja, je danes sporočilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Poziv sledi obsežnim ruskim napadom na Ukrajino minuli konec tedna.
"Rusija nadaljuje z brutalnimi zračnimi napadi na Ukrajino, s čimer dokazuje, da se je odločila za pot eskalacije namesto za iskanje miru," so na omrežju X zapisali na ministrstvu ter Rusijo pozvali h koncu agresije in začetku pogajanj.
Poziv sledi obsežnim napadom v noči na nedeljo, v okviru katerih so ruske sile nad Ukrajino izstrelile na stotine dronov in več deset raket. Najmanj štirje ljudje so bili ubiti, prek 30 pa ranjenih.
13.07 Švedska za zaščito pred droni Danski pošilja vojaške sisteme
Švedska bo Danski pred srečanjem evropskih voditeljev, ki bo ta teden v Koebenhavnu, poslala radarje in vojaške sisteme proti dronom, je danes sporočil švedski premier Ulf Kristersson. Pomoč je napovedal po tem, ko so morali na Danskem zaradi dronov zapreti več letališč. Švedski premier ob tem ni izključil, da za incidenti stoji Rusija.
Kristersson je na družbenem omrežju X danes sporočil, da je švedskim oboroženim silam naložil, naj Danski v podporo njenim operacijam v povezavi z zasedanji evropskih voditeljev ta teden zagotovijo vojaške zmogljivosti za boj proti dronom. Po njegovih besedah bodo Danski poslali t. i. sisteme Counter UAS. Švedska bo Danski za določen čas tudi posodila nekaj svojih radarskih sistemov, je še zapisal Kristersson na omrežju X.
V danski prestolnici Koebenhavn bo v sredo neformalni vrh EU, v četrtek pa še vrh 47-članske Evropske politične skupnosti. Danska je sporočila, da je okrepila varnost okoli kraja dogodka, potem ko so droni prejšnji teden motili zračni promet na šestih danskih letališčih, tudi v Koebenhavnu.
Danska je v nedeljo tudi odredila prepoved civilnih letov z droni, potem ko so drone v preteklih dneh dneh opazili nad vojaškimi območji. Zveza Nato pa je sporočila, da so zaradi dronov okrepili dejavnost na območju Baltskega morja.
Danska premierka Mette Frederiksen je pred dnevi opozorila, da je bila Danska žrtev hibridnih napadov, in zatrdila, da le ena država ogroža varnost Evrope, in sicer Rusija.
Tudi švedski premier danes ni izključil možnosti, da za preleti dronov, ki so jih ob danskih v preteklih dneh opazili tudi nad finskimi in norveškimi letališči, stoji Rusija.
"Verjetnost, da gre za to, da želi Rusija poslati sporočilo državam, ki podpirajo Ukrajino, je precej velika," je dejal za televizijsko postajo TV4, a hkrati poudaril, da "nihče zares ne ve". Dodal je še, da "imamo potrditev", da so bili droni, ki so v začetku septembra vstopili v poljski zračni prostor, ruski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
10.20 Silovit napad Ukrajine: toplarna v plamenih, Belgorod v temi
Ukrajina je izvedla silovit napad na rusko mesto Belgorod, kar je povzročilo izpad elektrike. Uspešni so bili tudi pri napadu na tamkajšnjo termoelektrarno.
Belgorod, ki leži na meji s harkovsko regijo, je pogosta tarča ukrajinskih napadov. Guverner regije Vjačeslav Gladkov je sporočil, da je tokratni napad povzročil izpad elektrike. Na tisoče domov je ostalo brez elektrike, ljudje so ostali ujeti v temnih stanovanjih in dvigalih.
Gladkov je dejal, da še vedno velja opozorilo pred zračnim napadom, in prebivalce pozval, naj se zatečejo v kleti. V napadih sta bili poškodovani dve osebi, bolnišnice pa so delovale na zasilne generatorje, je pojasnil.
Ruski mediji poročajo, da je ukrajinska vojska z raketo HIMARS zadela termoelektrarno v mestu Belgorod. Videoposnetki, objavljeni na družbenih omrežjih, prikazujejo, da je odjeknilo več eksplozij, iznad termoelektrarne pa se vali gost oblak dima.
Raketni sistem HIMARS z dosegom približno 70 kilometrov Ukrajini omogočajo, da veliko natančneje cilja na ruske sile na drugi strani fronte kot prej. Predsednik Volodimir Zelenski je 17. septembra potrdil, da bo Ukrajina v okviru ameriškega paketa vojaške pomoči prejela tudi rakete Patriot.
Half of Belgorod is without power. Strikes on the CHP plant and substations — outages of electricity and water
— NEXTA (@nexta_tv) September 28, 2025
In Belgorod, Ukrainian Armed Forces drones hit two electrical substations and the Belgorod CHP plant.
Reports say widespread disruptions: part of the city is without… pic.twitter.com/jNLBl85pAn
Vrstijo se napadi na energetsko infrastrukturo
Ukrajina v zadnjem času stopnjuje napade na rusko naftno, plinsko in energetsko infrastrukturo, saj ta predstavlja ključni vir prihodkov za Moskvo, s katerim financira invazijo na Ukrajino.
Po poročanju Financial Timesa so ukrajinski brezpilotni letalniki od avgusta 2025 zadeli 16 od 38 ruskih rafinerij nafte.
