Čas je za regrat: zakaj mu Francozi rečejo "lulanje v posteljo"?

Navadni regrat, v latinščini Taraxacum officinale, je razširjena travniška rastlina, ki raste na zmerno toplih območjih po vsej severni polobli. A ne le v divjini oziroma kot nezaželen vrtni plevel - Francozi, na primer, ga celo gojijo.

"Siljeni" regrat

Pridelujejo ga na podoben način kot siljen belgijski radič oziroma vitlof: konec jeseni izkopljejo njegove korenine in jih zasujejo s prstjo ter postavijo v povsem temen prostor. Tam nato do začetka pomladi poženejo mladi regratovi listi, ki so zaradi teme bledorumeni in veliko bolj nežnega okusa kot travniški regrat.

Tako pridelanemu Francozi pravijo "beli regrat". Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Poimenovali so ga po močenju postelje

Pa še zanimivost o Francozih in regratu - zanj imajo dve imeni, dent-de-lion (od tod angleško ime dandelion), ki obliko regratovih listov primerja z levjimi zobmi, in pissenlit, kar izhaja iz pogovornega izraza za uriniranje v posteljo. Regrat ima namreč opazen diuretični učinek in Francozi so ga očitno nekoč jedli preveč (ali prepozno zvečer).

Užitna je vsa rastlina

Ko smo že pri regratovih učinkih na telo: večina kuharske in zdravstvene literature o regratu govori kot o zdravilni rastlini, ki ima veliko blagodejnih učinkov na telo. Ne le listi, tudi cvetovi in predvsem korenine so zelo zdravilni, krepijo odpornost, izboljšujejo presnovo, imajo izreden vpliv na čiščenje krvi, učinkujejo kot diuretik in laksativ, priporočljivi pa so tudi pri sladkorni bolezni. Iz regrata pripravljajo tudi številne pripravke, kot so čaj, tinktura, sirup in vino. Ti zdravilne sestavine ohranijo tudi v času, ko svežih rastlin ni mogoče dobiti, iz praženih in zmletih korenin pa nekateri delajo tudi nadomestek za kavo.

Foto: Thinkstock

Po slovensko – regrat s cvičkom

V Sloveniji mu zdravilnih učinkov ne oporekamo, vendar pa tradicija veleva, da preveč dobrega ni dobro oziroma preveč zdravega ni zdravo, zato se regratovo solato običajno zabeli z jajci, obilico kuhanega, še toplega krompirja in slanino oziroma ocvirki. Lahko pa se lotite tudi različice s cvičkom – pri njej prepraženo slanino zalijete s cvičkom, prevrete in s tem prelivom zalijete regrat, v katerem seveda ne sme manjkati topel kuhan krompir.

Regrat v solati pripravljajo tudi Francozi, ki ga prav tako najraje obogatijo s popečeno slanino, jajce v njem pa je za bolj prefinjen učinek poširano, ne kuhano.

Regrat se je znašel tudi v bližnjevzhodni kulinariki. V Libanonu mu rečejo hindbeh, pripravljajo pa ga tako, da ga podušenega zabelijo z oljčnim oljem, limono in česnom ter mu dodajo karamelizirano čebulo.