Aprila je v Salzburgu zavel slovenski veter. V tamkajšnji restavraciji Ikarus, eni najboljših v Avstriji, bodo namreč ves mesec stregli jedilnik, ki ga je sestavila kuharska mojstrica iz Slovenije.
Slovenska kuharica je dobila Michelinovo zvezdico. Sliši se kot prvoaprilska šala, ne nazadnje se je to zgodilo prav 1. aprila, a je vendarle (na neki način) res. V salzburški restavraciji Ikarus bodo namreč ves april stregli jedi kobariške mojstrice Ane Roš, ki so jo ob še desetih svetovno znanih kuharjih povabili, da s svojim jedilnikom in filozofijo mesec dni gostuje v kuhinji na solnograškem letališču. V kuhinji, ki nosi Michelinovo zvezdico.
Vabilo, ki so ga deležni le najboljši
Več kot desetletje je že od tega, ko je Eckart Witzigmann, v Salzburgu rojeni kuhar, sicer prvi iz nemško govorečega sveta, ki mu je Michelin prisodil tri zvezdice, pod okriljem Red Bulla razvil restavracijo z edinstvenim konceptom: vsak mesec povabijo kuharja svetovnega kova, da sestavi jedilnik in ekipo v kuhinji nauči priprave. V Salzburgu se tako vrstijo res velika kulinarična imena, mednje pa so letos uvrstili tudi Slovenko iz Hiše Franko, ki se kot ena od redkih izbrancev ne more pohvaliti z Michelinovo lovoriko – ker nas Michelin preprosto ne zaznava.
Presenečenje iz Slovenije
Tudi v Ikarusu priznavajo, da so bili nekoliko skeptični, ali se niso z izbiro prenaglili. Ne glede na to, kako dobro mnenje imamo Slovenci o svojih gostilnah in kuharjih, smo namreč tudi pri bližnjih sosedih še vedno precejšnja neznanka. A Roševa jim je hitro dokazala, da so imeli prav, ko so jo uvrstili na seznam izbrancev, ki prihajajo z vsega sveta, od Singapurja prek Švedske do ZDA. "Presenečen sem. Izjemno pozitivno presenečen," je iskreno priznal sivolasi patron Witzigmann, ko smo ga povprašali, kaj si o Anini kuhinji misli zdaj, ko jo je preizkusil.
Ob novinarjih iz Nemčije, Avstrije in Madžarske je namreč tudi peščici Slovencev uspelo sesti za mizo, tako imenovano chef's table, postavljeno v kuhinji Ikarusa, kjer smo lahko od blizu opazovali delo njihove ekipe, vodje kuhinje Martina Kleina in seveda Ane Roš, ki jim je razlagala, kako si je zamislila katero jed in kako naj jo pripravijo.
"Vidi in čuti se, da ljubi kuhanje"
"Noro je, ko dobiš na voljo 30 ljudi, ki jih moraš v dveh ali treh dneh naučiti, da razmišljajo po tvoje," je navdušeno pojasnjevala Ana, nič manj pa niso bili nad njo navdušeni avstrijski kolegi. "Izjemno mi je všeč njena filozofija, poudarjanje lokalnih sestavin in mešanje tradicije z avantgardo. Vidi in čuti se, da ljubi kuhanje," je dejal Witzigmann, kuharska ekipa pa je pristavila, da z veseljem kuhajo hrano, ki jim je všeč – in Anina je po njihovih besedah prav takšna.
Degustacijski meni Hiše Franko
Kaj je torej Ana Roš postavila na mizo zahtevnega, če ne že kar razvajenega občinstva v Ikarusu? Preprosto: v Salzburg je prinesla tisto, kar kuha v Hiši Franko. Domače, lokalne okuse, ki jih kombinira z mednarodnimi vplivi, je zapakirala v degustacijski meni s kar 13 jedmi, na katerem najdemo črno "ričoto" z mortadelo in ostrigami, pa izjemno intenzivne raviole, polnjene z bučo in vaniljo, polenovko v tempuri zelenjavnega pepela, srno s kruhovim narastkom, sladkim krompirjem in jerebiko ter jabolčni "kanelon", za katerega je uporabila prav vse dele jabolka in nad katerim se je mojster Witzigmann še posebej navduševal.
Priložnost tudi za slovenske vinarje
Mi pa smo z odobravanjem pospremili tudi vinsko spremljavo, ki so jo v Ikarusu sestavili in dodali k Aninemu jedilniku. Je namreč pravi opis njene kuhinje – Slovenija z mednarodnim pridihom. Po uvodu z Daljnega vzhoda, sakejevem likerju s slivami, so se na mizi zvrstili Verusov sauvignon, chardonnay Milva iz istrske kleti Roxanich, pa spet slovenski Ducalov laški rizling, zeleni vetlinec iz avstrijske doline Kamptal, peneči teran Chateau Intanto s kraškega posestva Jazbec, Simčičev merlot Opoka in sladka Esenca iz kleti Movia.
In mimogrede še številka ali dve – v Ikarusu za jedilnik Ane Roš zaračunajo 160 evrov, za omenjeno vinsko spremljavo pa še dodatnih 90. Cena, ki je v Sloveniji praktično nepredstavljiva, pove, s kakšnimi gosti imajo opravka na salzburškem letališču. Še več, pove, kakšni gosti bodo spoznavali Slovenijo in njeno kulinariko. "Avstrijci se na tovrstno promocijo izjemno dobro odzivajo," je optimistična Ana, ki je skrivnosti Slovenije Avstrijcem tudi osebno razkazala.
Televizijski oglas za Slovenijo
Snemalna ekipa, ki se je z nami gnetla v kuhinji Ikarusa in spremljala delo ekipe, se je namreč marca devet dni mudila v Sloveniji, vse skupaj pa bodo v sklopu dokumentarne serije Kulinarični vrhunci v Ikarusu predvajali na salzburški televiziji ServusTV. Z Ano so prečesali kobariške hribe, odšli v Ljubljano in na tamkajšnjo tržnico, pa do morja, kjer so obiskali ribogojnico Fonda. Lekcija tistim, ki bi morali velike besede o turistični promociji Slovenije spremeniti v dejanja. Kjer je volja, je očitno tudi pot oziroma – če že Michelin noče v Slovenijo, pa lahko Slovenija (vsaj za mesec dni) pride k Michelinu.