Petek, 30. 5. 2025, 6.10
1 dan, 1 ura
33 buč za en liter? Spoznajte najbolj cenjeno slovensko kulinarično skrivnost
Hrana ni le gorivo. Je navada, ritual, identiteta. Že tisočletja jo človek pripravlja na zapletene načine – ne zato, ker bi moral, temveč ker hoče. V jedi vlaga znanje, izkušnje, občutek za skupnost in okus časa. Štajersko prekmursko bučno olje je eden od teh izrazov. Je rezultat stoletne prakse, lokalne predanosti in občutka za okus, ki se je v preteklosti razvijal znotraj gospodinjstev – danes pa predstavlja zaščiteno kulinarično posebnost.
Več kot olje – dediščina, ujeta v kapljici
Zakaj jemo to, kar jemo? In zakaj toliko časa vlagamo v pripravo hrane, če bi nam za preživetje zadoščale tudi surove jedi? Odgovor ni povsem znan, a dejstvo ostaja: prehrana je globoko prepletena z družbenimi navadami in kulturnimi praksami. Dolga stoletja je bilo življenje slovenskih družin organizirano okoli zagotavljanja hrane – zlasti na kmetijah, kjer je bila lastna pridelava ključna gospodarska dejavnost. V teh okoliščinah se je oblikovalo tudi bučno olje – sprva kot lokalna rešitev, danes pa kot nacionalni ponos.
Prva znana omemba oljarstva iz bučnih semen na Štajerskem sega v leto 1750. Vse do 20. stoletja je bilo bučno olje omejeno predvsem na severovzhodno Slovenijo, kjer so ga znali ceniti zaradi njegovega specifičnega okusa in uporabnosti. Drugod so ga pogosto dojemali kot manj vredno zaradi temne barve in močnega vonja – v času, ko so svetla olja veljala za "čistejša" in bolj "gospodarska".
ZGO – jamstvo pristnosti, spoštovanje izvora
Danes je zgodba drugačna. Štajersko prekmursko bučno olje z zaščiteno geografsko označbo (ZGO) je jedilno nerafinirano rastlinsko olje, proizvedeno s stiskanjem praženih bučnih semen, katera so pridobljena iz buč (Cucurbita pepo) in predelana na območju Štajerske in Prekmurja. Štajersko prekmursko bučno olje je znamenje dediščine, simbol spoštovanja do kraja in ljudi, ki za oljem stojijo.
Za liter Štajersko prekmurskega bučnega olja z ZGO je potrebnih kar 33 buč – kar pove vse o količini truda in znanja, ki stoji za končnim izdelkom. Obenem ohranja uporabo tradicionalnih tehnik: od ščetkanja semen, odstranjevanja nečistoč, mletja in praženja, do stiskanja in naravnega usedanja olja.
Od sezonske hrane do kulinarične zgodbe
Do poznih 50. let 20. stoletja je bila prehrana na Slovenskem izrazito sezonska in regionalna. Bučno olje je bilo prepoznano kot značilen del štajerske in prekmurske kuhinje, ki pa je šele v zadnjih desetletjih vstopila v širšo slovensko zavest – tudi zaradi poudarka na lokalnosti, zdravju in originalnosti okusov.
Danes so regionalne jedi postale pomemben del turistične ponudbe – gostje iščejo, ker je lokalno in pristno, zgodbo, ki jo lahko pojedo. In bučno olje je zgodba – o trmi, inovaciji in okusu, ki preživi generacije.
Na krožniku: ko zgodovina postane okus
Bučno olje danes ni več samo solatni preliv. Zaradi oreškastega tona in bogate teksture je postalo vsestranska kulinarična sestavina:
- z njim obogatimo bučno, gobovo ali česnovo juho,
- ga prelijemo po skutnih ali zelenjavnih namazih,
- ga uporabimo kot skrivno sestavino za palačinke, testo ali domačo majonezo,
- ga pokapljamo po sladoledu ali čokoladni torti – in ustvarimo pravi "wow" efekt.
V praksi – preverjeni recepti z videom
Bučno olje postane zares prepričljivo šele, ko ga okusimo. Zato vam ponujamo dva video recepta, ki vas popeljeta v praktično uporabo tega zelenega zlata:
Sladoled z bučnim oljem – sladek eksperiment z vrhunskim rezultatom
Rulada iz bučnih semen s Štajersko prekmurskim bučnim oljem – kako iz preprostega nastane posebno
Na koncu ostaneta okus – in spoštovanje
Če iščemo odgovore na vprašanje, zakaj kuhamo tako, kot kuhamo, je bučno olje del odgovora. Hrana ni zgolj potreba, temveč je tudi izjava. In z uporabo štajersko prekmurskega bučnega olja z ZGO povemo, da cenimo izvor, znanje, okus – in zgodbo.
Financirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva. Za smernice zdravega prehranjevanja obiščite spletno stran: https://prehrana.si/ Naročnik oglasne vsebine je Skupina vrtovi panonski z.o.o.
