Zala in Gašper: Dobila sva veliko ljubezni in veliko sovraštva #intervju

Trendi Zala in Gašper imata novo pesem, pa tudi novo ime

Že dolgo se ni o zmagovalcu Eme govorilo toliko, kot se je o Zali Kralj in Gašperju Šantlu. Začelo se je takoj po lanskoletni Emi, vrhunec pa doseglo na izboru za Pesem Evrovizije, ko je Zala medijem dejala, da je upala, da Slovenija ne bo prišla v finale.

A danes, devet mesecev po dogodku, priznava, da bi morala bolje premisliti, preden je izrekla: "Mislila sem si, da se bo dobro končalo. Potem pa so razglasili Slovenijo." Obenem pa jima je žal, da nista bolje pokazala, kako hvaležna in ponosna sta, da si je Slovenija lani v Tel Avivu prislužila finale.

Evrovizija ju je naučila marsičesa, jima dala nov zagon in snov za ustvarjanje albuma, ki sta ga izdala prav na valentinovo. Eno od pesmi bosta predstavila nocoj na Emi, opisuje pa njune občutke po tem, ko sta postala zmagovalca najbolj gledanega izbora v državi in ena najbolj znanih Slovencev.

Na Emi bosta predstavila novo pesem, ki opisuje občutke po lanski zmagi. Foto: Ana Kovač

Kakšno leto je za vama?

Zala: Kar raznoliko leto.

Gašper: Bilo je veliko novega, veliko sva se naučila, znašla sva se v veliko situacijah, ki nama sicer niso udobne, a sva se zato naučila toliko več. Dobila sva veliko ljubezni, veliko sovraštva, najino glasbo nama je uspelo razširiti izven meja, še toliko bolj pa tudi v Sloveniji. Mislim, da je to vse, kar se moraš kot mladi umetnik naučiti, v ozadju je še zelo veliko stvari.

Česa je bilo več: ljubezni ali sovraštva?

Zala: Verjetno je bilo obojega enako, ampak sva skušala dojemati več ljubezni in mislim, da nama je kar dobro uspelo.

Gašper: Odvisno, na kaj se osredotočaš.

In vidva sta se osredotočila na ljubezen?

Zala: Ja. Včasih je sicer težko spregledati to, da nekaterim ljudem pač nisi všeč, po drugi strani pa ni pravično, da bi se osredotočala na takšne, namesto na tiste, ki ti želijo dobro in te spodbujajo. Vsekakor sva imela trenutke, ko sva imela občutek, da je več sovraštva, ampak vedno se je pametno osredotočiti na ljubezen.

Če bi pred zmago vedela, kaj vaju čaka, bi vseeno sprejela vse, kar vama je prinesla?

Gašper: Mislim, da bi se v tisti situaciji vedno odločila tako, kot sva se. Nama se nikoli ni zdelo izključno pametno iti na Emo, ampak je na koncu prevladala najina radovednost. Nisva se hotela spraševati, kako bi bilo, če ne bi šla. Mislim, da je tako z mnogo odločitvami v življenju, ki ti potem tudi največ prinesejo.

Zala in Gašper bosta svoj novi album v Ljubljani predstavila 27. februarja, v Mariboru pa 27. marca. Foto: Ana Kovač Kako danes gledata na dogajanje po Emi, na Evroviziji?

Zala: Meni je Evrovizija kot dogodek zelo pri srcu, čeprav je en velik šov. Zdi se mi, da je tisto okolje, ki mu oni rečejo mehurček, res mehurček, kjer se sprejema čisto vse. Mislim, da sva midva to tam res dobro občutila. Vsi, ki smo predstavljali svojo državo, smo namreč dobili nekaj sovraštva in kritike, a se mi zdi, da tam v tem mehurčku res ni bilo tega, da je bila samo podpora.

Gašper: Zanimivo je bilo tudi to, da sva imela prvič v življenju, in morda tudi zadnjič, kot delegacija osebne stražarje. To je bila ena zelo smešna izkušnja. Poleg tega je mesto Tel Aviv izjemno in je bilo zato zelo prijetno imeti vsako prosto uro. Očitno pa je, da je Evrovizija kot taka tudi tehnološko in organizacijsko ena najnaprednejših stvari na svetu, vsaj v šovbiznisu.

Vama je bilo čudno tam čutiti ljubezen in podporo, iz Slovenije pa so medtem prihajali negativni komentarji?

Zala: K sreči nisva brala komentarjev, a na nek način je zanimivo, da je ta fenomen prisoten vsako leto v vsaki državi. Da ljudje ne marajo svojih predstavnikov. Midva sva imela priložnost slišati različna mnenja različnih ljudi iz različnih držav in vedno je to sovraštvo nekakšna kritika. Zdi se mi zelo zanimivo, ker je ravno obratno, da te iz drugih držav bolj spodbujajo in podpirajo. Po eni strani se mi zdi dobro, da sva bila tam v tem mehurčku, ker jaz osebno nisem začutila tega sovraštva.

Gašper: Dejstvo je, da pri tistem urniku niti nimaš časa brati komentarjev.

Se mi pa zdi fenomen, da si vsakič rečemo, zakaj ravno Slovenija ne mara svojega predstavnika, ampak je v drugih državah enako. Zdi se mi, da je bilo v Italiji in na Portugalskem še huje.

Zala: Tudi v Franciji je bilo precej hudo.

Gašper: Dosti huje, da. Mislim, da je bila najina situacija statistično gledano zelo ljubeča.

Zala, vam je zdaj, ko je minilo že toliko mesecev, morda kaj žal za izrečeno po uvrstitvi v finale?

Zala: Iskreno, da, a po drugi strani razumem, zakaj sem v tistem trenutku rekla to. Takrat sem imela za sabo deset dni neprestanih vaj in intervjujev. Po desetih dneh, ko je ura dve ponoči in si pravkar doživel nekaj neverjetnega – prišla sva v finale in mislim, da se nama je obema v tistem trenutku malo "odtrgalo" –, ne razmišljaš, kaj rečeš.

Jaz takrat nisem najbolj razmišljala, ker sem imela občutek, da govorim prijateljem, pred svojimi prijatelji pa sem lahko zelo sarkastična in razumejo, da ne mislim resno. Ni mi toliko žal, da sem rekla to, ampak to, da nisem pomislila, s kom se pogovarjam.

A to je na nek način dobro, ker sem se naučila, da v določenih situacijah ne razumejo vsi, kaj je v ozadju in kako se človek počuti. Mi je pa mogoče žal, da nisva bolj konkretno pokazala, da sva hvaležna in ponosna na svoj dosežek.

Gašper: Treba je razumeti, da je kot glasbenik, ki ima štampiljko Evrovizije, malo težje funkcionirati na dolgi rok v glasbenem poslu kot drugim glasbenikom, ker je večja pozornost na sami Evroviziji kot na tebi kot glasbeniku. V bistvu sva se na trenutke počutila tako utesnjeno, da sva bolj komunicirala z vsemi, ki so bili v ozadju, namesto s tistimi, ki so naju gledali, z občinstvom, ki sva mu neskončno hvaležna.

Sta po Evroviziji lažje zadihala, je bilo umetniško ustvarjanje kaj lažje?

Zala: Da. Mogoče se je v tem letu celoten razlog pisanja in ustvarjanja glasbe malo skril, ampak vsakič, ko začneva pisati nove pesmi, se mi zdi, da se spomniva, zakaj delava vse to in zakaj je včasih morda težko in nadležno. Čeprav sva na koncu hitela z izdajo albuma, je bilo to vseeno obdobje, ki je bilo meni osebno najbolj pri srcu. Res uživam, ko ustvarjam in ko se mi uspe izraziti z glasbo, ker z besedami tega ne morem povedati. Se pa v tem procesu zelo spoznavava, sama sebe in drug drugega.

Gašper: Vsak dan je tako, kot si ga narediš. Lahko imaš najbolj naporen urnik, a če si urediš misli, je lahko tudi takšen dan zelo dober, lahko pa imaš cel dan prost, a če še vedno premlevaš eno in isto stvar, ti je muka. Sva mlada človeka, ki se spoznavata, in je ta kreativen proces tudi del tega spoznavanja.

Zmaga na Emi ju je veliko naučila, pravita. Foto: Ana Kovač

Na letošnji Emi vaju bomo lahko spet slišali, saj bosta predstavila eno od novih pesmi, ki je nastala po Evroviziji. Za kakšno pesem gre?

Zala: Ta pesem na nek način opisuje najino počutje pred enim letom. Zelo se veselim, da bova lahko tekmovalcem neposredno povedala, da je mogoče pametno malo premisliti, kaj napišeš, poveš, kako se obnašaš. Za naju je zdaj zabavno, ker lahko Emo in Evrovizijo začneva spremljati na čisto drugačen način, saj zdaj veva, kaj vse je zadaj. Jaz osebno se tega veselim.

Gašper: Meni je vedno bolj zabavno (smeh, op. p.).

Imata poleg tega, da je pametno bolje premisliti, še kakšen nasvet za zmagovalca?

Zala: Največji kliše, pa vseeno: pomembno se je osredotočati na pozitivno, na ljubezen. Zdi se mi pa tudi pomembno, da stojiš za tem, kar si si zamislil, in za svojim konceptom. Ne glede na to, kaj ti kdo svetuje. Če se to ne sklada s tvojo idejo, ne naredi tega.

Gašper: Pomembno je, da, če se sam ne spoznaš dobro na glasbeni posel, si najdeš nekoga, ki se in ki mu zaupaš. Za te, ki so se prijavili, je verjetno že prepozno, če si še niso postavili prave ekipe.

Vsi ljudje, ki pridejo k tebi po Emi - in to so večinoma vsako leto isti ljudje -, vidijo v tebi bolj status kot pa kaj drugega. To so isti ljudje, ki te potem zapustijo. Ni vredno zanemarjati prijateljstva od prej, pomembno je, da veš, kdo stoji za tabo, da se obdaš z ljudmi, ki so ti prijetni.

Ter da uživaš, ker je to res poseben trenutek. Sicer je težko uživati, ker je urnik res nor (smeh, op. p.), ampak če lahko, potem je to najboljše.

Novemu zmagovalcu svetujeta, naj sledi samemu sebi, ne glede na vse. Foto: Ana Kovač

Po Emi se je o vama v medijih govorilo tudi zaradi spora z organizatorjem TrNOVfesta. Vam je potem uspelo zgladiti ta nesporazum?

Gašper: Mislim, da ni bilo nič za zgladiti. Midva imava spoštovanje do tega festivala in sva si zelo želela nastopiti, saj mislim, da je vse skupaj zastavljeno res super. Najina težava je bila, da je organizator načrtno trikrat prekršil naše dogovore in v takem primeru bi vedno naredila isto. Ničesar ni za zgladiti, ker ta organizator, ta oseba, ne razume zares položaja glasbenika, ki si mora sam plačevati račune.

Zala: Za sabo imava približno 50 koncertov v zadnjih dveh letih in to je bila do zdaj edina oseba, ki je povzročala takšne težave. Vsi drugi organizatorji, s katerimi sva sodelovala do zdaj, so bili res super. Taki primeri so res bolj izjema kot pravilo.

Gašper: Tega enostavno nisva pričakovala, prihajal je z izgovori, da se mu je pokvaril tiskalnik in da mu računalnik ne dela. Ne marava delati s takšnimi ljudmi. Nisva si želela iti v medije s tem, a je šel on. Nisva hotela podpihovati situacije in po tem naju je ogromno medijev povabilo na intervju, a si nisva želela širiti tovrstnih novic, ker menim, da je stanje za slovenske glasbenike, kar zadeva organizatorje in prizorišča, naravnost krasno, boljše kot v Nemčiji, na Češkem in mislim, da tudi boljše kot v Avstriji. Se mi zdi, da to ne bi bilo pravo sporočilo.

Trendi Zala in Gašper odpovedala nastop, ker nista dobila višjega plačila?

Trendi Zala in Gašper o odpovedanem nastopu: Ne pustiva se izsiljevati

Je torej situacija za slovenske glasbenike v redu?

Zala: Meni se zdi, da je več kot v redu. Če dovolj delaš, če veš, v katero smer hočeš iti, je stanje v Sloveniji glede tega res popolno. Od najinega prvega singla je minilo maksimalno pol leta, ko sva lahko začela živeti od glasbe. Res je, da sva vložila veliko dela in časa v razvoj najinega koncepta, a ko sva imela enkrat to narejeno, res ni bilo težav.

Gašper: Če imaš nek logičen načrt, ki se ga držiš in si z njim vztrajen, je samo vprašanje časa. Vztrajnost je še vedno glavna lastnost, ki jo nadobuden glasbenik skoraj mora imeti.

Na letošnje valentinovo sta izdala svoj prvi album. Sta nalašč izbrala ta datum?

Zala: Bilo je naključje, saj so izidi pri najini založbi vedno na petek, hkrati je bilo pa tudi logično, saj vsi vedo, da sva par.

Gašper: Meni se je zdelo zelo dobro, ko sem slišal, da album lahko izdamo na valentinovo – zakaj se ni tega že kdo prej spomnil (smeh, op. p.)?

Kaj je rdeča nit albuma Štiri?

Zala: Morda kar najina zgodba. Najprej v slovenščini in potem še v angleščini. Na njem so štiri avtorske pesmi v slovenščini in štiri avtorske v angleščini. Valovi, Baloni, S Teboi in Sebi opisujejo najino zgodbo in najin odnos, angleške pesmi pa prav tako.

Vedno sva si želela izdajati tudi angleške pesmi, in čeprav se nama zdi, da je bila slovenščina dobro sprejeta v tujini, misliva, da je tujim poslušalcem lažje pesem najprej slišati v angleščini, da jo razumejo in vidijo, kako se izražava, da jim lahko s tem na nek način približava slovenske pesmi. Zato sva na album vključila oboje.

Štiri je njun prvi album. Foto: Ana Kovač

Gašper: Pesmi sledijo najini zgodbi, od tega, ko sva se spoznala, do tega, ko sva se vselila skupaj, ko sva začela delati z večjo založbo, ko sva šla na Emo. Zdaj pa bova na Emi predstavila pesem, ki konkretno govori o tem, kako sva se počutila na Emi. Me & My Boi. Da si želiva ustvarjati tudi v angleščini, sva vedela že od prve pesmi dalje, a najbolj všeč nama je delati v slovenščini in tudi hočeva delati v slovenščini.

To, da sva delala v angleščini, je bil način komuniciranja s tujim občinstvom, ki sva ga dobila z Evrovizijo. Tako sva se mu približala, da zdaj vedo, o čem govoriva, da jim je lahko potem še bolj všeč poslušati slovenske pesmi. Najin cilj je, da, tako kot mi poslušamo italijansko, špansko in francosko glasbo, midva narediva mikro korak k temu, da izvoziva slovenski jezik v tujino.

Zakaj številka štiri?

Zala: Najprej so bili Valovi, potem Baloni in sva opazila končnico -i. Potem je prišla tretja pesem S Teboj in sva se šalila, da bova nadaljevala z -i in zapisala S Teboi. Potem pa je prišel še Sebi. Ko sva vse skupaj zapakirala v EP, je bilo najbolj naravno, da mu dava naslov Štiri, ki ima tudi i na koncu. Nato sva se odločila, da bova na album dala še štiri angleške pesmi. Poleg tega je številka štiri tudi moja najljubša številka. Pa tudi Gašper je rojen aprila, jaz pa četrtega oktobra ... pa še številka je zelo lepa.

Gašper: Zame je glavni razlog, da je to Zalina najljubša številka, vse drugo je zgolj naključje (smeh, op. p.).

Album je izšel na valentinovo in vsebuje osem avtorskih pesmi ter dve predelavi. Foto: Ana Kovač

Preverite tudi:

Trendi Zmagovalca Eme iskreno o kritikah in komentarju Lee Sirk #intervju #video