Četrtek, 30. 11. 2023, 12.09
11 mesecev, 4 tedne
Cenzurirani "udarnik" danes premierno v Cankarjevem domu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,27
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo nocoj slovenska premiera digitalno obnovljenega celovečerca Bate Čengića Slike iz življenja udarnika iz leta 1972. Film je bil deloma posnet tudi v Sloveniji (na Bledu in v Trbovljah), v njem nastopa Štefka Drolc, glasbo je prispeval Bojan Adamič, direktor fotografije pa je bil Karpo Godina. Je predstavnik takratnega jugoslovanskega novega vala oziroma črnega filma. Ob nastanku so ga v Pulju izločili iz tekmovalnega programa, mu zaprli vrata v kinematografe, ga cenzurirali, bosanski režiser Čengić pa celih deset let ni mogel posneti nobenega celovečernega filma.
Svetovno premiero v obnovljeni različici je film doživel na letošnjem 80. beneškem filmskem festivalu v eminentnem programu restavriranih filmskih klasik, tokrat pa si ga bo mogoče prvič ogledati tudi v Sloveniji.
Junak Sirotanović
Film temelji na podobi resničnega udarnika, neumornega rudarja Alije Sirotanovića, ki je v udarniškem zanosu in tekmovalni strasti leta 1949 postal svetovni prvak v izkopu premoga, saj je z ekipo v osmih urah izkopal 152 ton premoga in tako za 50 ton porušil svetovni rekord Alekseja Stahanova iz leta 1935. Delal je z dvema vrtalnima strojema hkrati. Alija Sirotanović je bil idealist, zgrajen v revolucionarnem proletarskem zaletu. Za izgradnjo države so bili taki verniki pripravljeni na vse – na žrtvovanje družine in na predajanje znoja.
Film je bil moteč zato, ker je priznal, da družbeni sistem ne deluje. Da delavci zapuščajo državo, ker ta pozablja na njih. Še več, njihova perspektiva je Nemčija – tista Nemčija, ki je nekaj desetletji prej pobijala naše ljudi.
Slepilo in streznitev
Prav ta dialog o odhodu v Nemčijo je bil cenzuriran. Čengić je v devetdesetih, ko je obiskal Ljubljano in imel tu retrospektivo, pripovedoval, da je pred snemanjem celovečerca obiskal Alijo in bil presenečen, ko je videl, da živi osamljeno in v popolni pozabi. To spoznanje, ki ga v filmu na koncu predstavi kot streznitev povojnih junakov delavstva, je temeljna deziluzija ne le tega filma, temveč družbe nasploh. Težko je biti brez idealov, še težje pa prepoznati, da so bili zgrešeni.
Prav ta dvojnost družbe – na eni strani deklarirana enotnost in zagon, na drugi slepilo je bila glavna tema Čengićevega opusa in tudi razlog, da ga je zaradi tovrstne eksplicitne družbene kritike sistem izvrgel, mu onemogočil delo in filme rezal ali jih puščal pred vrati kinodvoran.
Restavrirani film tudi s cenzuriranimi deli
Negativ filma hrani Hrvaški državni arhiv, medtem ko je Bata Čengić že med vojno, ki je sledila razpadu Jugoslavije, kopije svojih filmov deponiral v Slovenski kinoteki, ki mu je leta 1996 priredila tudi retrospektivo, pojasnjujejo v kinoteki.
35-milimetrski negativ je bil sicer skeniran v L’Immagine Ritrovata v Bologni, medtem ko je bil pozitiv digitaliziran v Filmskem centru Sarajevo. Digitalna obnova slike in zvoka je bila izvedena v studiih Teleking in 001 v Ljubljani. Restavriranje je vodil direktor fotografije filma Karpo Godina. Restavrirana različica filma pa vključuje vse dele, ki so bili cenzurirani v izdaji iz leta 1972, še poudarjajo v Slovenski kinoteki.
