Borštnikov prstan letos igralcu Branku Šturbeju

"Igralski razpon Branka Šturbeja je širok, zajema vloge tako v klasičnem kot sodobnem repertoarju, enako suveren je v drami in komediji, v vsako vlogo, se zdi, vstopa z enako 'naivnostjo' in neposrednostjo, z domala otroškim čudenjem, počasi, a zanesljivo pa skozi njen razvoj – ob nesporni 'tehnični' virtuoznosti – pridobiva presunljivo miselno in emotivno globino. Njegova igra vselej prihaja, kot je bilo nekoč zapisano, 'iz resničnega epicentra gledališča'," je v imenu žirije za Borštnikov prstan zapisal Blaž Lukan.

Branko Šturbej je v slovenskem gledališču prisoten že 40 let. Takoj po koncu študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Univerze v Ljubljani se je leta 1985 zaposlil v SNG Drama Ljubljana, kjer je odigral prve vidne vloge in prejel tudi prve nagrade.

Potem ko je režiser Tomaž Pandur prevzel ravnateljstvo mariborske Drame, se je Šturbej vrnil v rojstno mesto in od leta 1990 odigral vrsto izjemnih vlog v njegovih režijah (npr. Mefista v Faustu, Hamleta, Danteja v Božanski komediji in Miškina v Ruski misiji), pa tudi v uprizoritvah drugih režiserjev (npr. Vojčka, Karla Grossmana v Ameriki in Georgea v Kdo se boji Virginie Woolf?), ki pomenijo prvi vrhunec njegovega igralskega ustvarjanja. Za omenjeni opus je leta 1996 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Od leta 1997 igralsko ustvarja v ljubljanski Drami in tudi v drugih slovenskih gledališčih, na neinstitucionalni sceni ter na televiziji in pri filmu. Že 20 let na AGRFT poučuje dramsko igro.

Šturbej: Zanima me ne toliko konkretna vloga kot delo z ljudmi

Kot je povedal na današnji razglasitvi novice, da prejme Borštnikov prstan, si nagrado šteje v veliko čast in potrditev dosedanjega dela, še posebej ker jo prejme v Mariboru, kjer je preživel pomemben del svojega življenja. Še vedno mu je pri delu najpomembnejša ekipa. "Zanima me ne toliko konkretna vloga kot delo z ljudmi, ki nosijo v sebi strast do teatra, strast do ustvarjanja," je dejal.

Festival Borštnikovo srečanje se začenja v ponedeljek s prvimi uprizoritvami, slavnostno odprtje pa bo v petek, 7. junija, s predstavo Vezi duš koreografinje Sharon Eyal v izvedbi tanzmainz, ki deluje pri nemškem državnem gledališču Staatstheater Mainz. V tekmovalnem programu je 12 uprizoritev po izboru Blaža Lukana.

Tudi v spremljevalnem programu bo na ogled 12 uprizoritev. "Ob slovenskih tudi letos ponujamo izbor tujih uprizoritev – uspešnic z evropskih gledaliških odrov in festivalov, prvič pa tudi mednarodno uprizoritev v lastni produkciji 'Konec sveta v treh dejanjih' s podporo programa Ustvarjalna Evropa in z regijskima partnerjema, ki bo slovensko premiero doživela prav na Borštnikovem srečanju," napoveduje umetniški direktor festivala Aleš Novak.

Verjame, da sta s selektorjem tekmovalnega programa oblikovala program, "ki verodostojno izkazuje trenutno stanje slovenske gledališke ustvarjalnosti, nekoliko pa tudi vpliva na trende slovenskega gledališča v prihodnje".

"Maribor dokazuje, da je gledališko mesto"

V strokovnem programu bo osrednji dogodek posvečen dokumentarizmu v gledališču. V Maribor so po besedah Novaka povabili tako tuje kot slovenske ustvarjalce, ki se ukvarjajo z dokumentarnim gledališčem, ki se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja.

Poleg tega bodo v sodelovanju z različnimi partnerji med drugim priredili še okroglo mizo na temo izginjanja gledališke kritike, dogodek na temo prevajanja na področju dramatike, predstavitev novih knjig s področja gledališča ter tri razstave gledališke fotografije, ki jih bo spremljala okrogla miza. Več vsebin je posebej namenjenih študentom AGRFT, na ogled bodo tudi tri študentske produkcije.

Na Borštnikovem srečanju bodo ponovno gostili vrsto tujih strokovnjakov s področja gledališča. Po besedah Novaka je odziv na njihova vabila vsako leto večji, česar so zelo veseli, saj je "eno od poslanstev festivala odpiranje vrat med evropskim in slovenskim gledališčem". "Ocenjujemo namreč, da imajo slovenski gledališki ustvarjalci kaj pokazati tudi v širšem prostoru," je povedal.

Festival od začetka domuje v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Maribor. Po besedah direktorja tega gledališča Danila Roškerja postaja slovenska gledališka platforma, obenem pa okno v svet slovenskega gledališča. "Maribor s tem dokazuje, da je gledališko mesto," je dejal.

Trendi Branko Šturbej odslej na čelu Združenja dramskih umetnikov Slovenije