Zakaj ne bi bilo slovensko pohištvo tako prepoznavno kot skandinavsko?

Slovenija ima vrhunske oblikovalce, kot sta Nika Zupanc in Lara Bohinc, a slovensko oblikovanje je v tujini zelo slabo prepoznano, je poudaril Matej Feguš, direktor družbe Donar, ki se bo konec meseca skupaj s podjetji Delavnica Idej, Gonzaga - Pro, Gorenje, LJ Studio, Lutman Design Studio, Mizarstvo Bolčič, Primus Designs in Turk M&Z predstavila na sejmu 100% Design v Londonu.

"V zadnjih 25 letih se na tem področju ni naredilo nič" Do leta 1990 je bila slovenska oziroma jugoslovanska industrija prepoznavna po oblikovanju in dosegala rezultate. "V zadnjih 25 letih pa se na tem področju ni naredilo nič ali bore malo," je poudaril Feguš. Zdaj je čas za korak naprej, je opozoril in izpostavil skupni interes, ki so ga našla na sejmu 100% Design sodelujoča podjetja.

Sejem, ki ga obišče na deset tisoče ljudi Prav dvig prepoznavnosti slovenskega oblikovanja je glavni cilj skupnega nastopa podjetij na londonskem sejmu, je povedal vodja sektorja za internacionalizacijo in tuje neposredne investicije na Spiritu Matej Skočir. Sejem bo potekal od 23. do 26. septembra, lani se je na njem predstavilo nekaj manj kot 450 razstavljavcev iz 40 držav, obiskalo pa ga je skoraj 30 tisoč ljudi. Skupno bo sejemski nastop z udeležbo stal okoli sto tisoč evrov, od česar bo Spirit prispeval nekaj manj kot 60 tisoč evrov.

Ljudje vedo, kje je Slovenija, ne poznajo pa našega oblikovanja "Z nastopom bomo skušali pokazati, da slovensko oblikovanje obstaja, da je lahko prepoznavno in da s tem lahko dosegamo večjo dodano vrednost," je še povedal direktor Donarja. Gre predvsem za dostop do trgov, ki jih zdaj vsako podjetje išče samo. Izkušnje Donarja z različnih sejemskih nastopov v tujini kažejo, da ljudje sicer poznajo lego Slovenije, ne pa tudi slovenskega oblikovanja. "Tudi mi moramo za večje projekte najemati oblikovalce v tujini," je pojasnil Feguš.

Na Danskem se z oblikovalskim pohištvom srečujejo že otroci v vrtcu Izpostavil je izkušnje po dizajnu zelo prepoznavne Danske, kjer se z oblikovalskim pohištvom srečujejo že otroci v vrtcu. Pri nas je glavno merilo cena, nihče pa se ne sprašuje, kaj to pomeni za okolje, prostor in izobraževanje.