Za dež med prazniki obstajajo lepe in praktične rešitve

Origami dežnik Ameriška oblikovalca Justin Nagelberg in Matthew Waldman sta si zadala cilj, da klasični kovinski okvir dežnika nadomestita s fleksibilno plastično strukturo, ki se guba približno tako, kot v japonski veščini origami zlagamo papir.

Pri dežniku Sa sta ustvarjalca tako iz zasnove varovala pred dežjem izključila vse elemente, ki se v hudem vetru upogibajo in lahko tudi zlomijo. Te sta nadomestila s trdnejšo, lahko plastično strukturo. Za svoj izdelek za nemoteno hojo po dežju sta tako prepričana, da je sodoben in veliko bolj učinkovit oblikovalski odgovor na vlažne vremenske razmere.

Zagonski kapital za izdelavo serije dežnikov Sa – ime je preplet japonskih besed "kasa", ki pomeni dežnik, "same", kar je v prevodu dež, in "sasu", ki se nanaša na držanje dežnika – sta oblikovalca poiskala na platformi za množično financiranje Kickstarter. Pri tem sta bila uspešna, skupno pa sta s 1.426 podporniki zbrala 132 tisoč evrov.

Proti vetru odporen dežnik Oblikovalka Ayca Dundar, ki je svoje šolanje končala na londonskem Royal College of Art, je prav tako razmišljala o predelavi dežnika, ki ga močen veter v deževnem dnevu ne bi prizadel. K temu so jo spodbudili številni polomljeni dežniki, ki jih ob deževnih dneh na londonskih ulicah ni malo.

Drop umbrella, kot je poimenovala svoj izdelek, je tako narejen iz prožnega in zložljivega materiala ter tako odporen proti vetru. Odprt zavzema organsko, okroglo, nekoliko navzdol povešeno obliko. Ta pripomore k temu, da se veter v površino ne more upreti z vso silo, tako da je tudi ne obrača sem in tja.

Posebnost dežnika je tudi v tem, da ga, ko ga ne potrebujemo, zložimo v okrogel disk. Tega si lahko nemoteno obesimo čez ramo ali pa ga spravimo v kakšno izmed večjih torb.

Stoječi dežnik Kot pove že ime stay-brella, dežnik pokončni položaj zavzema tudi takrat, ko ga ne uporabljamo. To mu omogoča temu primerno oblikovan ročaj. Postavimo ga lahko pokončno na tla, lahko pa ga tudi obesimo, kjerkoli želimo. Prav tako ga v primerih, ko ga na prostem ne potrebujemo, brez velikih težav lahko obesimo čez ramo, kar je verjetno ena od njegovih največjih prednosti. Izvor sega na Japonsko, saj si je to različico dežnika zamislil oblikovalec Oki Sato, ustanovitelj studia Nendo.

Revolucija med dežniki "Ko vidim, da je z določenim izdelkom nekaj narobe, želim to izboljšati in najti rešitev," je povedal inovator in inženir Jenan Kazim, ki pravi, da je našel veliko boljšo rešitev za neposrečen del oblikovanja dežnikov, kakršnega poznamo že tri tisoč let.

Ker je bil prepričan, da je njegova izvedba lahko boljša, se je lotil dela. Za to si je vzel celih deset let. Vse dokler se ni prepričal, da bo res ponudil boljši odgovor. Zdaj ga ima, in sicer v obliki dežnika Kazbrella. Sredstva za njegovo proizvodno bo Kazim na Kickstarterju začel zbirati 27. aprila.

In kaj je posebnost oziroma novost tega izdelka? Poudarja predvsem dve, ključ obeh pa je v drugačnem odpiranju in zapiranju tega varovala pred dežjem. Zasnoval ga je tako, da se odpira od zgoraj navzven, ne od spodaj navzgor. To pomeni, da stran, na katero dežuje, zapremo navznoter, tako da naokoli ne prenašamo mokrega dežnika. V gneči na avtobusu tako ne zmočimo hlačnic sopotnika, prav tako pa je takšen dežnik tudi manj nevaren pri odpiranju v množici, saj ni nevarnosti, da bi soseda zadeli na primer v glavo.