Republikanski predsedniški kandidat in nepremičninski mogotec Donald Trump svoj boj, povezan z njegovim zasebnim elitnim klubom na Floridi, razume tudi kot dobro vajo za mednarodno ameriško politiko.
Odločitev Donalda Trumpa, da floridski zgodovinski dvorec Mar-a-Lago, ki ga je kupil leta 1985, preuredi v zasebni klub, je med domačini takoj sprožila velik odpor.
Mestni svet je nepremičninskemu mogotcu, ki ga je dojemalo kot hvalisavega avtsajderja, ob njegovi vlogi za preobrazbo dvorca v 90. letih zato naložil številne omejitve, poročajo na spletni strani ameriškega časnika The Washington Post. Te omejitve so posegale vse do možnosti za članstvo v klubu, ureditve prometa, gostov na zabavah in celo dovoljenj za fotografiranje. A zdajšnjega republikanskega predsedniškega kandidata to ni ustavilo. Na odziv se je ostro odzval. In sicer s kritiko lokalne izključujoče politike in vzdušja mesta, ki zavrača Jude in Afroameričane, in tako tudi v primeru zasebnega kluba, ki ga sam razume kot veliko bolj odprtega, čeprav gre za ekskluzivni prostor, postavlja prepreke.
Film kot poučno gradivo Zato je Trumpov odvetnik vsakemu članu mestnega sveta poslal kopiji filmov, ki problematizirata diskriminacijo. Prvi A Gentleman's Agreement iz leta 1947 govori o novinarju, ki se je v imenu raziskovanja antisemitizma izdajal za Juda. Drugi Ugani, kdo pride na večerjo (Guess Who's Coming to Dinner) iz leta 1967 pa rasizem tematizira skozi družinsko zgodbo belega zakonskega para ob spoznavanju hčerkinega temnopoltega zaročenca.
Lokalna skupnost zaskrbljena zaradi kaljenja miru Odvetnikova poteza je mestne veljake takrat razjezila, predvsem zato, ker naj bi ta odvračala pozornost od pravega vprašanja. To pa je bila skrb, da bo klub uničil mir v soseski.
Vendar ne glede na nasprotovanja je Trump omejitve sčasoma obšel. Tri desetletja so trajali njegovi boji z lokalnimi uradniki. Zmago v zvezi s floridskim posestvom pa si je tako sčasoma le priboril.
Trumpovo izkoriščanje šibkosti nasprotnika Trumpovo uspešno prizadevanje za preobrazbo dvorca Mar-a-Lago je mogoče razumeti tudi kot pokazatelj njegovih osebnih potez in taktik, ki so mu pomagale do njegove predsedniške kandidature, komentirajo v omenjenem ameriškem mediju. V tej zgodbi je namreč nepremičninski mogotec pokazal svoje zmožnosti izkoriščanja šibkosti nasprotnika, združene z bombastičnimi napadi in hkratno pripravljenostjo na kompromise.
Pogajanja za zasebni klub lekcija za mednarodno politiko Nekdanji floridski dvorec je tako postal zasebni klub Mar-a-Lago, sčasoma pa tudi eden od vidnih družabnih točk Palm Beacha. Klub je s svojimi ekstravagantnimi zabavami, polnimi lepih žensk in drugih slavnih gostov, postal tudi označevalec Trumpove tabloidne plati.
Trumpov klub kot družabno floridsko središče "Ne glede na to, ali me imajo radi ali ne, se vsakdo strinja, da je Mar-a-Lago eden od najpomembnejših prostorov v Palm Beachu," je predsedniški kandidat izjavil v enem od svojih nedavnih intervjujev. "Svoj klub razumem kot ultimativni prostor, ki sem ga naredil neverjetno odprtega za ljudi iz Palm Beacha." Po njegovem pa ta dokazuje, kako je lahko dober vodja. "Pogajanja v Palm Beachu so bila moja lekcija za to, kako bi se Združene države Amerike morale pogajati z Irakom, Kitajsko, Indijo, Japonsko in drugimi državami," svoje izkušnje z lokalnimi uradniki in ekskluzivnim družabnim prostorom Trump preslikava na področje mednarodne politike.
"Vključevalni" elitni klub Za članstvo v zasebnem klubu, za katerega Trump trdi, da je vključevalni, morajo člani plačati nekoliko več kot 93 tisoč evrov začetne pristojbine, medtem ko letna članarina znaša 13 tisoč evrov.
V programu Mar-a-Lago se odvijajo različni dogodki, od koncertov do gledaliških komedij. Prostor je mogoče najeti tudi za poroke ali druge priložnosti.
Del kluba za zasebne namene Vendar pa dvorec s 128 prostori ni v celoti za namenjen članom, del ga je namreč Trump zaprl za zasebno uporabo.
Dvorec naj bi bil tudi zimska Bela hiša Mar-a-Lago je nastal kot zasebno posestvo ene od najbogatejših žensk na svetu Marjorie Merriweather Post leta 1927. Dvorec je nato leta 1973 podarila ameriški vladi, z željo, da bi ga uporabljala za zimsko Belo hišo.
V času ameriškega predsednika Jimmyja Carterja so posestvo zaradi predragega vzdrževanja vrnili zasebni fundaciji Post. Pozneje pa je prišel v Trumpove roke in tako predsedniški kandidat svojo Belo hišo že ima.
4
