Slive in češplje

Sorta domača češplja je pri nas zelo pogosta, ima pa kar nekaj lokalnih imen. Poznamo jo kot bistrico, brkinsko slivo, madžarko in tudi bosanko, zunaj naših meja pa je požegača, german prune in hauszwetsche.

Številne sorte

Slive so bile vedno pomembne v prehrani, četudi se plodovi po obiranju ne obdržijo dolgo. Zato pa jih lahko predelamo v marmelade in kompote, zamrznemo ali kako drugače shranimo, da podaljšamo njihovo uporabnost. Pri nas je najbolj razširjena vrsta domača sliva ali češplja (Prunus domestica), s križanjem z drugimi slivami z vseh kontinentov pa so nastale številne sorte, ki se medsebojno tudi zelo razlikujejo.

Nekatere slive so bolj podobne marelicam, druge so velike kot jabolka, v skupine pa so razdeljene glede na čas zorenja plodov in uporabnosti. V naravnem okolju pri nas uspevajo še cibora, ki je trnata in dlakava, črni trn, ki rodi drobne, okrogle in trpke plodove, ter mirabolana.

Rdečelistna mirabolana je primerna tudi v okrasne namene, saj se ponaša z bogatim spomladanskim cvetenjem in lepimi rdečimi listi, ponavadi pa je vsako leto še polno obložena z rdečimi okroglimi plodovi. Te uživamo sveže ali skuhamo kompot, ki ima osvežilno kiselkast okus.

Obiranje po potrebi

Slive lahko obiramo sproti po potrebni, kadar se nam jih pač zahoče. Posebej aromatične so takrat, ko je pri peclju koža že nekoliko zgubana, barva mesa pa je temno rumena. Pri obiranju pazimo, da ne poškodujemo rasti, močno obložena drevesa pa podpremo. Zaradi pokončne rasti se lahko veje pod težo pridelka tudi polomijo, zato je pomembno, da z upogibanjem rasti že takoj po sajenju poskrbimo za položnejšo rast. Takšne veje imajo večjo nosilnost, zato bo lomljenja manj. Kadar pa do tega le pride, je potrebno vejo gladko odžagati, večje rane pa premazati s cepilno pasto.

Po obiranju lahko slive tudi porežemo. Predvsem odstranimo pokončno in gosto rast, nastale rane pa se bodo hitreje celile, kot če bi rezali v času mirovanja. Zato je tudi manjša verjetnost okužbe s škodljivimi glivami. Ena takšnih je Chondrosterum purpureum, ki jo prepoznamo po srebrnkastem listju, povzroči pa sušenje vej in navsezadnje tudi propad rastline.

Na vrtu nam bo za enočlansko družino zadostovalo eno drevo, razen če nismo kupili kotla za kuhanje žganja. Slivam najbolj ustreza blaga klima, so pa dokaj zahtevne glede vlage, celo bolj kot jablane. Sadimo jih na jugovzhodne in vzhodne lege, zahodne pa so manj primerne zaradi pogostega pokanja debla, ki ga povzroči zimski mraz. Tudi v zaprtih dolinah bomo s pridelkom sliv manj zadovoljni, zato jim raje namenimo odprta rastišča. Dober indikator primernosti rastišča za sajenje sliv je oreh. Kjer ta redno in obilno rodi, bodo tudi slive lepo uspevale.

Slive so morda v primerjavi z drugim sadjem nekoliko zapostavljene, vendar povsem neupravičeno. Vsebujejo namreč ogromno zdravju koristnih snovi in četudi dozorevajo v času bolj cenjenih jabolk in hrušk, poiščimo na našem vrtu prostor tudi zanje.