Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
27. 2. 2024,
7.00

Osveženo pred

1 teden, 1 dan

Vsebino omogoča Združenje slovenske fotovoltaike

Natisni članek

električna energija Zeleni prehod Zeleni prehod Trajnost sončne elektrarne fotovoltaika Združenje slovenske fotovoltaike advertorial

Torek, 27. 2. 2024, 7.00

1 teden, 1 dan

Pridobivanje električne energije iz sonca še vedno ekonomsko smiselno

Obetajo se rešitve, s katerimi se investicija v sončno elektrarno izplača tudi po novi shemi #intervju

Vsebino omogoča Združenje slovenske fotovoltaike
Nina Hojnik iz Združenja slovenske fotovoltaike | Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike | Foto Jernej Borovinšek

Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike

Foto: Jernej Borovinšek

V preteklem letu smo Slovenci občutili podražitev električne energije. To je bil eden izmed glavnih razlogov za to, da se je povpraševanje po sončnih elektrarnah močno povečalo. Po drugi strani so napovedane spremembe na področju netmeteringa spodbudile lastnike, da oddajo in prejmejo soglasje za priključitev sončne elektrarne do konca decembra 2023. Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike, pove, da je bilo tako več kot 21 tisoč izdanih soglasij za priključitev in skoraj 22 tisoč neobdelanih prejetih vlog konec leta 2023. "Da si lažje predstavljate, v celotnem letu 2023 je bilo priključenih 17.408 samooskrbnih sončnih elektrarn," pojasni s številkami. Je torej možno v letošnjem letu poskrbeti za postavitev in priključitev vseh? O tem smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s tega področja in tudi o tem, ali država odpravlja birokratske omejitve in kakšne rešitve ob napovedanih spremembah uvajajo podjetja za vse, ki želijo še vedno cenovno ugodno preiti na samooskrbo s sončno energijo.

Pridobite si svojo ponudbo za igradnjo sončne elektrarne. Moderne rešitve za skupno zeleno prihodnost ponujajo: 

Kako ocenjujete, da bomo v Sloveniji uspešni pri prehodu na zeleno? Ali imamo kot manjša država (ki ima sicer globalno gledano manjši vpliv) več možnosti za hitrejše uvajanje sprememb?

Slovenija ima to "nesrečo", da se ozračje segreva hitreje od povprečja in je tudi bolj izpostavljena podnebnim spremembam. Nujnost uvajanja sprememb je v našem primeru, morda še bolj kot drugje, tako priložnost kot nuja.

Nina Hojnik iz Združenja slovenske fotovoltaike | Foto: Jernej Borovinšek Foto: Jernej Borovinšek

Kje vidite možnosti in priložnosti za zeleni prehod s poudarkom na fotovoltaiki?

Sončne elektrarne je mogoče relativno hitro, varno in tudi ekonomično namestiti in tako doseči zastavljene cilje glede proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije. Poleg tega je že nekaj časa pridobivanje električne energije iz sonca tudi ekonomsko zelo smiselno in konkurenčno. Pomembno je tudi, da ravno sončne elektrarne ponujajo največjo priložnost, vsaj pri nas, po aktivnem vključevanju posameznikov in skupnosti v zeleni prehod.

Kaj mora po vašem mnenju država narediti za spodbujanje zelenega prehoda z izrabo sončne energije?

Osrednja vloga države je, da vzpostavi pogoje, ki pritegnejo investitorje in tako omogočajo izvedbo projektov. Država je tista, ki ima pristojnosti, da umika administrativne ovire in poenostavlja postopke, kjer je to ustrezno. Prvi korak, osredotočen na velike naprave, je bil storjen lansko leto s sprejemom krovnega zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, predvsem sonca in vetra. Država je tudi tista, ki lahko s transparentnostjo in ustreznimi napovedmi ukrepov in spodbud zagotavlja stabilno investicijsko okolje - ali pa ga destabilizira.

sončna elektrarna, sončne celice | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Kaj lahko naredi na področju zmanjševanja birokratskih ovir in umeščanja fotovoltaike v prostor?

V Sloveniji nismo edini, kjer so birokratske ovire največja težava pri izvajanju projektov. Opažamo velike razlike med distribucijskimi sistemskimi operaterji, med postopki na občinskih nivojih, v višini prispevkov na občinskih nivojih … Nejasna oziroma neopredeljena je tudi vloga civilnih organizacij. Poleg pravic, ki so nujne, bi bilo dobro, da bi imele tudi predvidene dolžnosti, kot je denimo podajanje alternativnih rešitev, kar bi prispevalo k jasnosti ciljev, ročnosti postopkov itd.

Od sprejema zakona lansko leto se nekako čaka, da se bo zgodil naslednji korak, to je poenostavitev, pohitritev postopkov, določitev t. i. prednostnih območij za umeščanje teh naprav itd.

Država je s spremembo netmeteringa vnesla pomembno ločnico med vsemi, ki so že izgradili sončno elektrarno in imajo pridobljeno soglasje za oddajo električne energije v omrežje, in vsemi tistimi, ki še nimajo sončne elektrarne in nimajo soglasja. Kako vidite to spremembo?

Sprememba je posledica zahtev evropske zakonodaje, ki ne dovoljuje nadaljevanja tovrstnega spodbujanja. Šlo je za ukrep, ki je ponovno zagnal zanimanje in investicije v male sončne elektrarne. Dejstvo je, da je tovrstna sprememba šok za panogo, tudi če je bila napovedana, saj zaenkrat še niso vzpostavljeni ukrepi za prehodno obdobje.

Nina Hojnik iz Združenja slovenske fotovoltaike | Foto: Jernej Borovinšek Foto: Jernej Borovinšek

Mehanizem letnega obračunavanja je bil podaljšan za leto dni in naj bi veljal za tiste, ki bodo ob pridobljenem soglasju za priklop svojo elektrarno dejansko tudi priklopili na omrežje do konca tega leta. Žal pa to ni odvisno zgolj od investitorjev in izvajalcev, ampak v veliki meri od v lanskem letu nadpovprečno preobremenjenih distribucijskih sistemskih operaterjev.

Kaj se je z začetkom letošnjega leta spremenilo?
 

Vsi, ki so soglasje za postavitev sončne elektrarne pridobili do konca preteklega leta in bodo sončno elektrarno priključili do konca leta 2024, bodo lahko v polni meri izkoristili proizvedeno sončno energijo. Sončna elektrarna bo pokrila njihove potrebe po električni energiji, medtem ko se bodo presežki in manki uravnali v omrežju. V praksi to pomeni, da v primeru presežne proizvodnje elektrarna odda energijo v omrežje, medtem ko jo v času manjše proizvodnje iz njega črpa. Enkrat letno se naredi obračun, ki temelji na razliki med oddano in črpano električno energijo iz omrežja. Za lastnike sončnih elektrarn to poleg okoljskih koristi predstavlja tudi pomembno zmanjšanje mesečnih stroškov za električno energijo.
 

Tistim, ki soglasja niso pridobili do konca decembra 2023, se bo električna energija obračunavala enkrat mesečno.

To "novo" obdobje predstavlja priložnost ponudnikom za pripravo novih inovativnih rešitev in produktov. Objave za prve tovrstne je že opaziti.

Koliko gospodinjstev v Sloveniji je do konca leta še pridobilo soglasje in mora v letošnjem letu zgraditi sončno elektrarno?

Podatki, ki jih je delilo Gospodarsko interesno združenje distribucije električne energije, govorijo o več kot 21 tisoč izdanih soglasjih za priključitev in skoraj 22 tisoč neobdelanih prejetih vlogah konec leta 2023. Pri tem je bila povprečna stopnja zavrnitev 17-odstotna. Da si lažje predstavljate, v celotnem letu 2023 je bilo priključenih 17.408 samooskrbnih sončnih elektrarn, kar je dobrih 40 odstotkov več kot leto prej.

Pričakovati je torej, da bo še kar nekaj časa trajalo, da bodo te vloge obdelane, kar nekaj tisoč je še veljavnih soglasij iz leta 2022, ki tudi še niso bila realizirana. Poleg tega sama investicija potrebuje čas za izvedbo, prav tako priklop in obratovanje. Tukaj lahko pričakujemo kar nekaj težav, saj uredba predvideva ohranitev letnega obračunavanja za tiste samooskrbne sončne elektrarne, ki bodo do 31. decembra 2024 v obratovanju. Jasno je, da se tega na distribucijskih sistemskih omrežjih zavedajo, Elektro Maribor je tako že objavil obvestilo, da bodo za obdelavo vlog potrebovali čas še vsaj do konca junija in da jim ne bo uspelo vsega tudi realizirati, če se ne bodo ljudje odločali za hitro izgradnjo in oddajo vloge za priklop po izvedbi. Tukaj bo nujno potrebno nekaj narediti, saj bo prišlo, kot kaže, do učinka ozkega grla. Realne številke o samooskrbnih elektrarnah po sistemu letnega obračunavanja bodo tako znane šele čez dobro leto.

Nina Hojnik iz Združenja slovenske fotovoltaike | Foto: Jernej Borovinšek Foto: Jernej Borovinšek

Po zadnjih podatkih so 1. februarja začela veljati nova pravila igre. Agencija za energijo je dala soglasje za uveljavitev sprememb, ki dobaviteljem električne energije nalagajo sprotni obračun, čeprav imajo odjemalci letni obračun. Ob tem tudi nov omrežninski akt znatno povečuje stroške omrežnine. Kako se bodo ponudniki sončnih elektrarn spopadali s tem oz. kakšne rešitve ponujajo?

Sprememba Pravil trga ne vpliva na končne odjemalce, ampak na dobavitelje, tako da o kratenju pravice lastnikom malih sončnih elektrarn, ki so del mehanizma letnega netiranja, ni ustrezno govoriti. Sistem letnega netiranja se tako za tiste, ki so del tega sistema, ni ukinil. Tudi dejstvo, da bodo del sistema letnega netiranja vsi tisti, ki bodo izpolnili pogoje (vloženo soglasje za priklop do 31. 12. 2023 in priklop do 31. 12. 2024), se ni spremenilo.

Še vedno se bo na letni ravni seštela vsa energija, oddana v omrežje (ko elektrarna proizvaja največ, tj. poleti v času poceni energije), in odštela energija, prevzeta iz omrežja (ko je proizvodnja sončne elektrarne nižja ali je ni – pozimi). To posledično pomeni, da obračun porabe in izdaja računov za samooskrbne odjemalce dobaviteljev nista predmet omenjenih Pravil. Ta tudi ne posegajo v obračunsko obdobje, ki v primeru neto meritve ostaja koledarsko leto.

Za zdaj tudi opažamo, da večji dobavitelji niso napovedali sprememb, ki bi vplivale na končne odjemalce. Ta sprememba pri lastnikih sončnih elektrarn ni in ne bo ostala neopažena. Ti bodo v prihodnje od dobaviteljev verjetno želeli natančnejše informacije o obračunih, ki jih pri njih čakajo.

Kje vidite rešitve?

Menim, da je rešitve mogoče iskati v racionalizaciji poslovanja dobaviteljev in iskanju poslovnih modelov ter v optimiziranju portfelja. Lastniki sončnih elektrarn so proizvajalci in hkrati porabniki električne energije. Tisti dobavitelji, ki bodo navedeno dejstvo znali najbolje izkoristiti, bodo zmagovalci na tem tržnem segmentu.

V nadaljevanju smo pridobili primere inovativnih rešitev, ki predstavljajo finančno smiselno investicijo v sončno elektrarno tudi za nove lastnike sončnih elektrarn s soglasjem za priključitev po novi shemi (po 1. januarju 2024).

GEN-i sonce bo dodajal dobropis za viške na mesečnem računu

GEN-i bo tako za samooskrbne elektrarne z novim soglasjem mesečno izdajal račune za dobavljeno električno energijo, hkrati pa bodo za viške električne energije, ki jih oddajo v omrežje, prejeli dobropis na računu. Ta dobropis bo zmanjšal strošek mesečne položnice za električno energijo. Nov produkt temelji na 15-minutnih obračunskih intervalih, kar omogoča natančnejše in pravičnejše obračunavanje porabljene električne energije. Ta pristop ne le optimizira finančni izkupiček, temveč tudi spodbuja odgovorno ravnanje z energijo.

Gen-I | Foto: GEN-I Sonce Foto: GEN-I Sonce

SunContract s svetovno inovacijo, ki bo vsakomur omogočila osebno sončno elektrarno

Gregor Novak, direktor razvoja in soustanovitelj podjetja SunContract, je povedal, da bodo odprli prvo blockchain globalno energetsko tržnico za trgovanje z nezamenljvimi žetoni (NFT), ki so povezani z delujočimi solarnimi paneli. "Z novo storitvijo odpiramo možnost za samooskrbnost tudi tistim, ki do zdaj niso mogli pridobiti elektro soglasja za priključitev ali so dobili zavrnjeno soglasje. Naša rešitev je namenjena tudi tistim, ki nimajo tehničnih možnosti za investicijo v lasten obnovljiv vir energije, ker živijo v bloku, večstanovanjski hiši ali apartmaju in zato nimajo lastne strehe, na kateri bi lahko postavili svojo sončno elektrarno. Pa tudi za tiste, ki so jim bile investicije v obnovljive vire energije do zdaj finančno predrage. Naša rešitev z NFT žetoni bo lastnikom nezamenljivih NFT žetonov omogočala lastno elektrarno, ki bo ugodnejša od lastne elektrarne na strehi. Prednost zanje bo tudi, da ne bodo imeli skrbi z vzdrževanjem ali strahu pred morebitno nevarnostjo požarov."

Njihov cilj je, da naredijo čim več fizičnih in pravnih oseb samooskrbnih. So namreč edini, ki ponujajo samooskrbnost z obnovljivimi viri energije tistim, ki ne morejo dobiti soglasja ali nimajo pogojev za lastno sončno elektrarno.

Gregor Novak, direktor razvoja in soustanovitelj podjetja SunContract | Foto: Bojan Puhek Gregor Novak, direktor razvoja in soustanovitelj podjetja SunContract Foto: Bojan Puhek

Na trg pa prihajajo tudi s privlačno rešitvijo za družine, ki zagotavlja samooskrbo po novi uredbi. "Ne le, da s sončno elektrarno naredimo lastnike samooskrbne, ampak postanejo samooskrbni tudi njihovi družinski člani. Finančno se naša ponudba zelo izplača vsem družinskim članom: omogočamo prenos viškov na dnevni ravni, ki jih stranke dobijo kot bonus, s katerim bodo zase in za družinske člane pokrivali preostale stroške porabe energije v času, ko ni proizvodnje sončne elektrarne. V okviru družinskega paketa strankam omogočamo avtomatizirano upravljanje z baterijskim hranilnikom, da stranke naredimo čim bolj samooskrbne in optimiziramo njihovo porabo in bonus. Strankam pa omogočamo tudi prenos viškov na znane in neznane odjemalce s P2P tržnico. Z upravljanjem baterije tudi znižujemo strošek dogovorjene obračunske moči, ki ga določa novi omrežninski akt," pove soustanovitelj podjetja SunContract.

Ponudniki hibridnih rešitev s hranilnikom energije

Večja kot je direktna poraba sončne energije, prej se izplača solarni sistem po novi zakonodaji, menijo v podjetju Enertec iz Maribora. Uporabnik mora po novem sistemu plačevati omrežnino za vso energijo, ki jo bo prevzel iz distribucijskega omrežja. Lastniki sončnih elektrarn bodo po novem sistemu morali stremeti k uravnoteženju proizvodnje in porabe električne energije. Najučinkovitejše je, če čim več pridelane energije porabijo sami in je čim manj oddajo v omrežje, da bi zmanjšali obremenitev omrežja s presežki proizvajalcev.

V podjetju Enertec so tako pripravili primer gospodinjstva z letno porabo 8.000 kWh, ki se odloči za vgradnjo (samooskrbne) sončne elektrarne in baterijskega hranilnika električne energije. Analiza je pokazala, da bo sistem letno proizvedel 8.500 kWh električne energije. V primeru brez hranilnika električne energije se v internem omrežju porabi 2.800 kWh proizvedene električne energije, tj. 35 odstotkov celotne proizvedene električne energije. V primeru dodanega baterijskega sistema gospodinjstvo porabi 5.200 kWh pridelane električne energije neposredno v internem omrežju. Delež direktne kompenzacije je torej približno 65-odstotni.

Goran Stamenčić in Tadej Smogavec iz podjetja Enertec | Foto: Ana Kovač Goran Stamenčić in Tadej Smogavec iz podjetja Enertec Foto: Ana Kovač

V podjetju Enertec pojasnjujejo: "Za ekonomsko učinkovit sistem je ključno imeti baterijski hranilnik električne energije in sistem za upravljanje z energijo. To omogoča boljši izkoristek pridelane energije in večjo neodvisnost od zunanjih virov električne energije. Ustrezno dimenzioniran baterijski hranilnik omogoča, da čez dan proizvedeno elektriko gospodinjstvo porablja ponoči in v času zmanjšane proizvodnje sončne elektrarne. Skupaj z baterijskim hranilnikom je za celovito upravljanje z električno energijo v omrežju potreben HEMS (Home Energy Management System). HEMS spremlja porabo električne energije v omrežju in ima možnost optimizacije porabe glede na različne dejavnike, kot so cenovna tarifa, trenutna proizvodnja sončne elektrarne in trenutna poraba gospodinjstva. Z nadzorom in upravljanjem pametnih naprav v gospodinjstvu dosegamo boljše izkoristke energije in večje udobje za uporabnike. Z uporabo naprednih algoritmov HEMS optimizira proizvodnjo, porabo in shranjevanje električne energije v gospodinjstvu, s čimer dosežemo večjo neodvisnost od tradicionalnih virov električne energije in distribucijskega sistema. Uporabniki lahko preko aplikacij ali spletnih portalov spremljajo in upravljajo svoj HEMS od kjerkoli in kadarkoli, kar omogoča večjo prilagodljivost in nadzor nad porabo energije v gospodinjstvu.

V našem primeru lahko s premikanjem porabe električne energije v časovna obdobja, ko je proizvodnja največja, dosežemo, da je 5.900 kWh električne energije porabljene neposredno v internem omrežju. Delež direktne kompenzacije se tako dvigne na skoraj 75 odstotkov."

Cena ustreznega hibridnega sistema s subvencijo (kot je bila na voljo in ki je naj ne bi zniževali) za podano gospodinjstvo je 14.452,88 evra. Kljub začetni visoki investiciji pa bo sistem omogočil znatne prihranke v stroških električne energije.

Brez sončne elektrarne bi gospodinjstvo plačevalo 1.553,85 evra na leto. Po novem sistemu, ki uporablja samooskrbo z električno energijo, pa bo ob upoštevanju mesečnega obračuna (meteringa) plačevalo le 326,04 evra na leto. Prihranek v primerjavi s starim sistemom znaša 1.227,81 evra na leto.

Čas povrnitve investicije se lahko razlikuje glede na subvencije, cene električne energije in druge dejavnike, vendar pa je ob predpostavki letnega prihranka 1.227,81 evra čas povrnitve investicije približno 11 let.

moja elektrarna | Foto: Enertec Moja elektrarna Foto: Enertec Moja elektrarna

Pri podjetju Enertec opozarjajo, da je pri načrtovanju hibridnega sistema ključno izvesti ustrezne simulacijske analize, ki omogočajo natančno dimenzioniranje sistema in napovedujejo pričakovane rezultate. "Če je v primeru neto meritev zadoščalo le izračunati razliko med porabo gospodinjstva in predvideno proizvodnjo sončne elektrarne, je pri dimenzioniranju hibridnega sistema glede na novo zakonodajo treba natančno analizirati porabo in proizvodnjo električne energije v vsakem trenutku leta. Pomembno je natančno slediti, kolikšen del električne energije se po proizvodnji shrani v baterijski hranilnik, koliko se odda v distribucijsko omrežje, koliko se porabi neposredno v gospodinjstvu. Pri tem je ključno tudi določiti, kdaj se ta poraba zgodi in kakšne so konice porabe električne energije v različnih delih dneva. Hibridnega sistema torej ni več mogoče ustrezno dimenzionirati zgolj na podlagi intuicije ali splošnih predpostavk. Za natančen in optimalen rezultat so potrebne ustrezne simulacijske analize. Na žalost pa se soočamo s težavo, da večina podjetij, ki se danes ukvarjajo s fotovoltaiko, nima na voljo ustreznih simulacijskih orodij. To omejuje njihovo zmožnost zagotavljanja optimalnih rešitev in lahko vodi v manjše učinke sistema in posledično nezadovoljstvo strank."

 

Ne spreglejte