Torek, 2. 2. 2016, 10.36
5 mesecev
Novo življenje vojaških bunkerjev: od luksuznih stanovanj do kluba
V nekaterih nekdanjih nemških bunkerjih so svoje prostore dobili stanovanja, ateljeji, galerija, pa tudi klub.
Leta 2007 se je nemška vlada odločila, da v zasebne roke proda še okoli dva tisoč bunkerjev, s katerimi je država še vedno posejana tudi dobrih 71 let po drugi svetovni vojni in dobrih 26 let po padcu berlinskega zidu. To potezo, čeprav so zasebniki posamezne objekte odkupovali že prej, je spremljala pobuda, da bi nekdanji vojaški objekti dobili drugo namembnost, s tem pa tudi drugo podobo in pomen.
Da so spremenili njihovo vlogo, so jih veliko prodali. Zasebni lastniki so jim dali drugo podobo in uporabo: od bivališča, umetnostnih prostorov do družabnih srečališč.
Iz bunkerja v stanovanja, Köln
Iz bunkerja nad zemljo iz druge svetovne vojne, ki se je v naslednjih desetletjih spremenil v zapuščeno in z grafiti prekrito strukturo, je nastala stanovanjska hiša. Pod njeno zasnovo so se podpisali v lokalnem arhitekturnem studiu Luczak arhitekti.
Nekoč bunker, zdaj kulturno središče, Frankfurt
Rušenje vojaškega objekta iz druge svetovne na prazni in prašni frankfurtski cesti bi bilo predrago, zato je bilo zanj treba najti novo vlogo. Bunker, katerega streha je bila že dodobra načeta, so po večkrat uporabljenem uspešnem modelu za oživljanje degradiranih urbanih prostorov spremenili v prostor kulture. Ta naj bi postal motor za širše spreminjanje vsebin in oživljanje dela mesta.
V nemškem arhitekturnem studiu Index arhitekti so obstoječo stavbo nadgradili z leseno strukturo, ob tem pa ne le rešili vprašanje propadajoče strehe, temveč so objektu dodali tudi nove prostore. V teh so zdaj umetniški ateljeji in Inštitut za nove medije.
Radio, glasbeni studio in klub v Hamburgu
Šestnadstropna utrdba v Hamburgu je zdaj ustvarjalni prostor, v njej imajo svoje prostore radijska postaja, glasbeni studio in klub. Na strehi kulturnega središča Uebel & Gefährlich je tudi vrt.
Od "banana bunkerja" do berlinske galerije
Berlinski bunker, ki so ga leta 1942 zgradili vojni ujetniki na prisilnem delu, je leta 1945 zavzela Rdeča armada. V njem je bil zapor za vojne ujetnike, štiri leta pozneje je objekt postal tekstilno skladišče, nato so v njem hranili sadje, uvoženo s Kube. Prostor je upravljalo državno podjetje, zaradi njegove namembnosti pa se ga je prijelo ime "banana bunker" . Leta 1990 je njegova lastnica postala zvezna vlada, dve leti pozneje pa je tam svoje mesto našel berlinski klub za elektronsko glasbo. V njem so uprizorili gledališko igro, leta 1995 so tam priredili veliki erotični sejem, konec istega leta so kljub prepovedi v njem organizirali novoletno zabavo, oblasti pa so bunker nato zaprle.
V stavbi se je tako do leta 2003, ko jo je kupil Christian Boros, zgodilo že veliko. Oglaševalski mogotec si je nekdanji vojaški objekt omislil za zasebno galerijo, v kateri javnosti predstavlja svojo zbirko. Leta 2008, po končani obnovi, je galerija za sodobno umetnost Sammlung Boros prvič odprla svoja vrata. V več kot 80 prostorih je tako skupno tri tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin, na vrhu stavbe pa ima lastnik zbirke in galerije s svojo družino urejeno tudi stanovanje.
Bunker za skladiščenje vojaške opreme in streliva so Rusi zgradili v času hladne vojne. Podzemni kompleks, ki se razteza na 283 tisoč kvadratnih metrih in je varen pred jedrsko eksplozijo, kemičnimi in biološkimi snovmi, neposrednim letalskih napadom in potresi, je zdaj v zasebnem lastništvu.
V nekdanjem bunkerju pod zemljo, na novo poimenovanem Vivos Europa One, so zdaj urejena luksuzna stanovanja, ki merijo od 2.500 kvadratnih metrov naprej. V objektu je poskrbljeno še za marsikatero obliko nadstandarda, na primer podzemni vrt, bazeni in podobno.
Nekateri bunkerji v Bremnu so zdaj stanovanjske zgradbe
Studio arhitekta Rainerja Mielkeja se je podpisal pod različne preobrazbe bunkerjev v Bremnu, v katerih so nastale predvsem stanovanjske enote, v nekaterih delovni prostor, v enem pa tudi glasbeni studii.