Petek, 21. 7. 2017, 15.16
6 let, 1 mesec
Iskrina ura na TR3: ljubljanski zaščitni znak, ki ga ni več #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,33
7
Mlajše generacije bodo Ljubljano spoznavale brez ene od njenih prepoznavnih znakov. Kot kaže, je Iskrino uro, ki so jo v mestu poznale generacije, povozil čas.
Usihanje digitalnega prikazovalnika na poslovni stolpnici TR3 smo lahko spremljali v etapah. Najprej je ugasnila ena stran Iskrine ure, kot se je med domačini ohranilo poimenovanje visoko ležečega kraja posredovanja informacij o času in temperaturah v središču Ljubljane. Nekoliko kasneje je prenehala delovati še njena druga stran, s čimer je iz fizičnega, s tem pa tudi iz simbolnega prostora mesta izginila ena od ljubljanskih prepoznavnih in povezovalnih točk.
In kot kaže, dokončno. Če spomnimo, kaj o tem pravijo v družbi Ceeref, ki je že približno deset let lastnica stolpnice TR3: "Prikazovalniki ure, datuma in temperature na poslovni stavbi TR3 so tehnološko zastareli, rezervnih delov ni in jih tako ni mogoče popraviti."
Poleg nekdanjega prikazovalnika je na stolpnici TR3 še danes mogoče videti velik oglasni pano z LED-svetlobo, ki so ga namestili leta 2007. Nanj se je takrat odzvala civilna iniciativa proti svetlobnemu onesnaževanju, zaradi tega razloga pa je bila sprožena tudi zasebna tožba.
Starega prikazovalnika ne morejo popraviti, novega ne bo
Iskrino uro je torej povozil čas, pravijo. "Starih prikazovalnikov ne moremo nadomestiti z novimi sodobnimi prikazovalniki, saj nam Sodba o svetlobnem onesnaževanju okolja Okrožnega sodišča v Ljubljani iz leta 2010 za podoben prikazovalnik na omenjeni stavbi to preprečuje," so nam povedali.
Ta se sicer ne nanaša na prikazovalnik, ki je bil na stavbi že desetletja, temveč na oglaševalski pano, nameščen leta 2007 v velikih dimenzijah in z LED-svetlobo. Ob njegovem pojavu je Društvo temno nebo Slovenije napisalo tudi protestno javno pismo, v njem pa za takrat na novo nameščeni prikazovalnik zapisalo, da ta "presega vse razumne meje, saj močno sveti čez polovico Ljubljane. Uporabljene so izjemno učinkovite LED-diode, zato je onesnaževanje še dosti močnejše."
V civilni pobudi so tudi menili, da si Ljubljana kot mesto z bogato kulturno tradicijo in zgodovinsko vrednostjo "ne sme privoščiti, da se pretvori v Las Vegas".
Ura, datum in temperatura na vrhu stolpnice
A v primeru prikazovalnika je šlo za drugo stvar. Bil je viden z različnih koncev Ljubljane, to drži. Vendar ne svetlobno agresivno in ne tako, da bi s svojimi lučmi svetil in utripal v okoliške spalnice, kar so trdili v civilni iniciativi ob pojavu LED-panoja, a vseeno dovolj opazno, da si se glede na njega lahko vedno tudi orientiral. Prav tako danes ni šlo več za nobeno obliko oglaševanja, ki smo mu v različnih oblikah na javnih prostorih in na določenih pročeljih stavb danes neredko priča.
Pri prikazovalniku je šlo za zelo osnovne, a praktične informacije: prikazovanje ure, datuma in temperature. Še posebej uporabne pred ero pametnih telefonov.
Nekdanji rdeči prikazovalnik ni bil svetlobno agresiven, a vseeno dovolj opazen, da si se lahko glede na njega tudi orientiral.
Prikazovalnik na stolpnici TR3 je Ljubljano označeval desetletja.
Nekdanja Iskrina oglaševalska platforma v zraku.
Osvežilni pogled onkraj telefonskega zaslona
A tudi v današnjem času je bilo, kot pravi arhitekt s fakultete za arhitekturo Aleksander Vujović, "prav osvežilno nenadoma dvigniti pogled in navedene podatke razbrati v zraku, namesto še enkrat več poseči po mobilniku".
Vendar pa je bolj kot brezplačna dostopnost do tovrstnih podatkov stolpnica z digitalnim prikazovalnikom, kot poudarja arhitekt, pomenila točko identifikacije in orientacije. Prikazovalnik je bilo namreč "še posebej ponoči mogoče videti z več različnih koncev mestnega središča". Ne glede na raznolike zorne kote je pogled vodil v skupno prostorsko točko, ki se je dvigala nad mestom in je bila za Ljubljano prepoznavna.
Tudi v času pametnih telefonov, kot poudarja arhitekt Aleksander Vujović, je bilo ob še delujočem prikazovalniku "prav osvežilno nenadoma dvigniti pogled in navedene podatke razbrati v zraku, namesto še enkrat več poseči po mobilniku".
Ura kot del reprezentančnega prostora
O simbolni vlogi Iskrine ure arhitekt Vujović pravi naslednje: "Spomnim se obiskov Benetk, ko sem bil še dijak. Tam so dolga leta prenavljali zgodovinsko uro na Markovem trgu. In čeprav gre v ljubljanski različici za manj strukturno vključen element (v resnici bolj dodatek, ki pa je z desetletji postal nerazdružljiv del stavbe), gre pri obeh primerih za težnjo po ohranjanju uveljavljenih prostorskih poudarkov, javno dostopnih informacij in simbolov javnega, reprezentančnega prostora."
Prikazovalnik je svetil na stolpnici TR3, ki sooblikuje največji trg v Ljubljani - Trg republike. Stolpnici, TR3 in stavba Nove ljubljanske banke, stojita na "pomembni prostorski točki, v t. i. ljubljanskih vratih, ožjem grlu med Grajskim gričem in Rožnikom. S svojo zasnovo, vertikali s tlorisno zasnovo trikotnikov, obrnjeni ena proti drugi, ta učinek še bolj poudarjata," še pravi arhitekt Vujović.
Trg republike
Trg republike, največji v Ljubljani in ki predstavlja reprezentančni mestni prostor, definirajo stolpnice, Cankarjev dom, veleblagovnica Maximareket in parlament. Zadnji ima pomemben urbanistični, arhitekturni in simbolni pomen. Zasnoval ga je arhitekt Edvard Ravnikar, potem ko je leta 1960 zmagal na natečaju za gradnjo novega političnega središča. Ta je nastal na mestu, kjer je od 17. stoletja stal največji ljubljanski vrt.
Ta je bil sprva v lasti grofov Turjaških, kasneje je postal Nunski vrt, arheologi pa so tu odkrili tudi pomembne ostanke antične Emone.
Kompleks, ki so ga postopno gradili več kot dvajset let, zajema osrednjo ploščad, dve visoki, 12-nadstropni trikotni stolpnici z značilnim zaključkom (stavbi Nove ljubljanske banke s prizidkom in poslovna stolpnica TR3), ki sta bili dokončani leta 1976, in horizontalno stavbo veleblagovnice Maximarket.
Urbani prostor, kraj prekinitev in prelomov
Na spletu je ob prenehanju delovanja prikazovalnika nastala pobuda za njegovo vrnitev. Na oddelku za odnose z javnostmi ljubljanske občine pravijo, da so v zvezi s tem dobili nekaj klicev, vendar nič številčno drastičnega, so ob tem dodali.
Dokaz, kako hitro lahko mestno znamenitost izbriše zgolj nedostopnost rezervnih delov.
Drži, da prenehanje delovanja Iskrine ure oz. prikazovalnika na stolpnici TR3 konec koncev ni za mesto nič usodnega, tudi ne tako zelo velika tema, je pa bila ljubljanski prepoznavni element. Tudi spremembe, prelomi, prekinitve in dopolnitve so del urbanega prostora, čeprav naglašenega tudi s pozornostjo do ohranjanja.
S tem, ko je na stolpnici ugasnila rdeča informacijska točka, so izbrisu v fizičnem prostoru sledile tudi prilagoditve navad ljudi v mestu. Tako se človek med tekom na Rožnik za časovno spremljanje ne more več zanesti na uro na TR3, ob tem osvobajajoče pustiti mobilni telefon doma in se tako vsaj za nekaj časa ločiti od njega, če navedemo le en nedolžen primer.
Zgodba o nekdanji Iskrini uri odgrinja več ravni v razumevanju prostora. Ena od teh razpleta razmerja med fizičnimi in simbolnimi elementi, ob čemer se na zelo preprost način kaže tudi to, kako prostor vpliva na navade in dojemanje ljudi v njem. Predvsem pa gre za to, kako hitro lahko mestno znamenitost izbriše zgolj nedostopnost rezervnih delov.
7