Drobne, a sladke divje češnje

Divje češnje so samorasla drevesa, ki so v Sloveniji precej pogosta, čeprav morda ne tako cenjena kot njihova gojena različica. Veljajo za znanilke pomladi med gozdnimi drevesi, saj njihove bele krošnje opazimo že od daleč. Drevesa zrastejo do 25 metrov visoko, njihova debla pa so razmeroma ozka, saj težko presežejo 80 centimetrov v prerezu. Zanimivo je tudi to, da pri 60 letih starosti divja češnja neha rasti, les pa začne počasi trohneti. Redkokatero drevo preseže starost stotih let.

Deblo se pogosto dviga skoraj do vrha. Skorja je zelo tanka in gladka, sivkastorjave barve. Gozdarji in botaniki pravijo, da je posejana z lenticelami, pri starejšem drevju pa se lubje lušči v trakovih. Divja češnja uspeva po vsej Sloveniji. Dobro uspeva na toplih in sončnih rastiščih z bogatimi in svežimi tlemi, vročino in sušo pa težko prenaša.

Sredi poletja lahko uživamo v njenih plodovih, ki so precej manjši od plodov oplemenitenih gojenih češenj. Čeprav moramo na drevesu preživeti kar nekaj časa, da naberemo polno košaro plodov, pa lahko iz njih pripravimo nekaj odličnih jedi ter shrankov za zimo.

Češnjev zavitek

zavitek listnatega testa 1 kilogram češenj 250 gramov skute 2 žlici kisle smetane 1 jajce 6 žlic sladkorja 1 vaniljev sladkor maslo in drobtine

Izkoščičimo češnje, medtem pa odtalimo zamrznjeno listnato testo. Maslo stopimo in na njem prepražimo drobtine. Dodamo jim še vaniljev sladkor in tri žlice sladkorja ter vse skupaj zmešamo s češnjami.

Posebej zmešamo skuto, kislo smetano, razžvrkljano jajce in preostale tri žlice sladkorja.

Razvaljamo testo in ga premažemo s stopljenim maslom. Premažemo ga s skutnim nadevom, čez katerega potresemo češnje. Poljubno zavijemo in položimo na pomaščen pekač. Pečemo 45 minut pri 180 stopinjah Celzija in pečen zavitek potresemo še s sladkorjem v prahu.

Češnjev kompot (za 12 manjših kozarčkov)

1 liter vode 1 kilogram sladkorja 1 deciliter uma 3 kilograme češenj

Češnje preberemo, operemo in osušimo. V velikem loncu zavremo vodo, sladkor in rum ter pustimo, da zmes nekaj časa vre. V sirup stresemo češnje in počakamo, da spet zavre, ga odstavimo ter naložimo v čiste in segrete kozarčke.

Tesno zapremo, obrnemo na pokrovčke, zavijemo v debelo odejo in pustimo, da se kozarčki na hladnem in temnem mestu ohladijo.

Češnjev sok

5 kilogramov češenj 5 kilogramov sladkorja 2 majhni posodici citronke

Oprano in prebrano sadje pretlačimo, posujemo z nekaj žlicami sladkorja in citronko ter zalijemo s tremi litri vode. Pokrijemo s pokrovko in pustimo stati 24 ur, seveda na hladnem in temnem mestu. Sok, ki se medtem nabere, precedimo skozi cedilo in gazo, češnjev pire pa s pomočjo gaze ožamemo, da iztisnemo čim več soka. Na vsak dobljeni liter tekočine dodamo dekagram sladkorja in to segrejemo do vretja.

Če vroč sirup natočimo v steklenice, jih začepimo, zavijemo v odejo in počasi ohlajamo. Sirup redčimo z vodo, z njim prelijemo puding ali druge sladice.