Nedelja, 6. 2. 2022, 10.03
2 leti, 10 mesecev
Žan Košir kljub šokantnemu začetku še vedno verjame v srečen konec
Deskar Žan Košir, dobitnik treh olimpijskih medalj, kljub prestani kalvariji na Kitajskem ni opustil sanj o osvojitvi četrte kolajne. Danes po komaj drugem treningu, odkar je na prizorišču olimpijskih iger, ostaja odločen in verjame v srečen konec.
Žan Košir, s 37 leti najstarejši in najizkušenejši športnik v slovenski olimpijski odpravi, se je na Kitajsko odpravil med prvimi. V načrtu je imel izdaten trening, preizkus opreme, veselil pa se je tudi vloge zastavonoše na odprtju iger, ki so mu jo skupaj z Ilko Štuhec prvotno zaupali v slovenski vrsti, a se je ob prihodu na pekinško letališče vse postavilo na glavo.
"Po prihodu v gore nad Pekingom in olimpijsko vas je bilo pol ure za počitek, potem bi šli jest, v fitnes, na terapijo in dan pozneje na trening. Pet minut zatem pa me pokličejo, da sem bil pozitiven na novi koronavirus," je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo obnovil dogodke, ki so se dogajali konec januarja.
"Imel sem občutek, da se me vsi bojijo"
"Vse se je v trenutku postavilo na glavo. Čakal sem v sobi, počutil sem se slabo, ker sem imel občutek, da se mi vsi bojijo. Da me želijo čim prej odstraniti iz ekipe. Kar mi je razumljivo, po vseh pripravah na ta način z okužbo ogroziti nastop na olimpijskih igrah ..."
Koširja, ki je bil brez simptomov in se je počutil dobro, so nato z reševalnim vozilom odpeljali v izolacijski hotel Shuanglong v neposredni bližini prizorišč tekem v alpskem smučanju. A tam se je spet zapletlo.
Brez prtljage, s praznim telefonom
"Smo na Kitajskem, večina ne zna angleškega jezika. Le kimajo in te lahko odpeljejo kamorkoli, ničesar ne veš takoj po prihodu. Bil sem brez prtljage, imel telefon s prazno baterijo. Upal sem, da bo vsaj internet delal tam, kamor so me peljali. Prvih osem obrokov je bilo enakih do potankosti, povsem hladnih. Začetek s hrano je bil najtežji," je Tržičan obujal spomine na kalvarijo v pogovoru za STA, a se kljub vsemu na nobeni točki ni predal malodušju.
Iz Sočija leta 2014 se je vrnil z dvema olimpijskima medaljama.
Prepričan, da bo kos izjemnim okoliščinam
"Prepričan sem bil, da bom tem res izjemnim okoliščinam kos, da to zmorem, da tako pač je." "Po tem prvem začetku sem kmalu naredil načrt, kako naprej. Želel sem si, da bi bil čim prej negativen, drugače bi šlo vse po zlu.
Prepričan sem bil, da bom tem res izjemnim okoliščinam kos, da to zmorem, da tako pač je. Iskal sem način, kaj narediti, da mi bo bolje glede bivanja. S prevajalniki sem osebam, ki so skrbele za nas, 'težil', da so mi čim bolj ugodili, da so mi prinesli kaj drugega za jesti ..."
Kolegi mu hrano nosijo v sobo, v fitnes ne sme
Izolacijski hotel je po dveh zaporednih negativnih testih zapustil v petek, na dan uradnega začetka olimpijskih iger, in se preselil v olimpijsko vas, kjer ga še vedno obravnavajo kot t. i. tesni stik, kar pomeni, da ne sme obiskovati skupnih prostorov niti restavraciji ali fitnesa, kolegi iz reprezentance mu hrano nosijo v sobo, na trening pa se vozi ločeno.
"Opravil sem dva treninga, jutri bo počitek, potem pa že tekma. Scenariji, ki jih ne moreš vnaprej predvideti, imajo neverjetne zgodbe, in upam, da bo ta tista s srečnim koncem," ohranja optimizem.
V pogovoru za Val 202 je razkril, da je v tednu dni izolacije postal nekoliko poduhovljen. Pri pripravi na tekmo, ki ga tako kot Tima Mastnaka, Roka Marguča in Glorio Kotnik čaka v torek, 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, si je pomagal z vizualizacijo. V majhni hotelski sobi, kjer je preživljal izolacijo, drugega skorajda ni mogel početi.
Še vedno verjame vase
Prikrajšan je tudi glede izbire opreme in priprave deske, saj je serviser Darko Centrih še vedno v izolaciji. "Moral se bom na pamet nekako odločati, kaj naj bi bilo dobro za nastop. Improvizacija bo tudi na dan tekme. Sem pa v svoji glavi naredil zaključek, da grem ne glede na vse, kar je za mano, odločen na tekmo, da verjamem vase. Le to me lahko pripelje do dobrih nastopov."
Preberite še: