Nedelja, 30. 1. 2022, 0.02
2 leti, 2 meseca
Skok v športno preteklost
Na dan olimpijskega nastopa je izvedel, da mu je umrla sestra
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,43
1
Dan Jansen je tako želeno medaljo osvojil šele na svojih četrtih olimpijskih igrah.
Dan Jansen je nekdanji hitrostni drsalec, ki je šele na četrtih olimpijskih igrah osvojil tako želeno olimpijsko medaljo. Na tej poti se mu je dogajalo marsikaj, med drugim ga je zelo zaznamovala smrt njegove sestre na dan olimpijske tekme.
It always seems impossible until it's done! 💪 #MondayMotivationpic.twitter.com/ku0RGfbh1G
— Olympics (@Olympics) January 24, 2022
Dan Jansen je bil eden najboljših hitrostnih drsalcev vseh časov, ki je leta in leta čakal, da je osvojil tako želeno olimpijsko medaljo. Pred tem je doživel celo vrsto neuspehov, razočaranj in družinsko tragedijo, ki ga je zelo zaznamovala. Na dan olimpijskega nastopa v Calgaryju je za levkemijo umrla njegova sestra Jane. Uspelo mu je šele na sedmem in tudi zadnjem olimpijskem nastopu leta 1994 v Lillehammerju na Norveškem. Postavil je nov svetovni rekord in se domov vrnil z zlato olimpijsko medaljo. A za to medaljo je potreboval deset let.
Dan Jansen (desno) na OI v Sarajevu, kjer je kot 18-letnik osvojil presenetljivo četrto mesto.
Takoj je vzljubil drsanje in že kot 18-letnik presenetil na OI v Sarajevu
Jansen je bil najmlajši od devetih otrok v družini. Vsa družina se je ukvarjala z drsanjem in ker si starši niso mogli privoščit varuške, so na drsanje peljali tudi najmlajše člane družine. Za prve drsalne korake Dana je bila zadolžena ravno njegova pokojna sestra Jane. Hitro je vzljubil ta šport in po štirih letih je v svoji kategoriji že zmagoval na državnih prvenstvih.
Leta 1982 je kot 16-letni mladenič na svojem prvem večjem tekmovanju postal mladinski svetovni prvak. Dve leti pozneje se mu je uspelo prebiti v olimpijsko reprezentanco za OI v Sarajevu leta 1984. Na 1000-metrski razdalji je osvojil 16. mesto, na 500-metrski razdalji pa je poskrbel za veliko presenečenje, potem ko se je kot 18-letni golobradi mladenič prebil do četrtega mesta.
Sam je bil nad rezultatom navdušen, a ko je prišel domov, so mu novinarji govorili, da je velika škoda za četrto mesto. Takrat je uvidel, da na olimpijskih igrah šteje le medalja. A Jansen takrat ni vedel, da bo pot do olimpijske medalje precej trnova.
Dan Jansen je na obeh olimpijskih nastopih v Calgaryju nastop končal v ogradi.
Najprej je zbolel sam, nato je izvedel še za sestrino bolezen
Od olimpijskih iger v Sarajevu se je njegova športna pot vzpenjala. Leta 1985 je v skupnem seštevku svetovnega pokala končal na tretjem mestu, naslednje leto pa je bil najboljši hitrostni drsalec na 1000 in 500 metrov. Prve težave so se pojavile leta 1987, ko je zbolel za mononukleozo. Tistega leta je izvedel tudi, da je njegova sestra Jane zbolela za levkemijo. Sam je prebolel mononukleozo, medtem ko ga je sestrina bolezen psihološko precej razjedala.
Smrt sestre, ki je umrla na dan njegove olimpijske tekme, ga je zelo prizadela.
Na dan olimpijske tekme v Calgaryju je umrla njegova sestra
Najhuje je bilo ravno na olimpijskih igrah v Calgaryju (1988). Jansen je bil v Kanadi velik favorit tako na 1000 kot tudi na 500 metrov, saj je teden pred tem v domačem kraju postal svetovni prvak. Zgodaj zjutraj 14. februarja, na dan tekme, je izvedel, da njegova sestra umira. Šest ur za tistim je tudi umrla.
Mama mu je svetovala, naj gre vseeno na štart, vendar se po takšni družinski tragediji ni mogel zbrati. "Drsalk nisem mogel nadzorovati. In ko se ti to dogaja, ne moreš dobro tekmovati. Še dan pred tem ni bilo razloga, da bi izgubil, a na dan tekme nisem imel ničesar, da bi zmagal," je pred leti za ameriške medije razlagal Jansen.
In še kako prav je imel. Sprva je napačno štartal, kar se redko dogaja, nato mu je v prvem zavoju zdrsnilo in je padel. Dva dni pozneje je tekmoval še 1000-metrski razdalji. Do 600 metrov je imel v rokah svetovni rekord in olimpijsko medaljo, a je spet končal v ogradi. Olimpijske igre v Calgaryju so bile zanj polomija.
V Albertvillu leta 1992 je doživel veliko razočaranje.
Zabaval se je, čutil ni nobene nervoze, a potem spet padel na "olimpijskem izpitu"
Kljub temu je še vedno vztrajal in bil med najboljšimi. Decembra 1991, leto pred olimpijskimi igrami v Albertvillu 1992, je na 500 metrov postavil najboljši čas tiste sezone in zmagal na olimpijskih kvalifikacijah. Naslednji mesec je na tej razdalji postavil nov svetovni rekord. Dan pred olimpijskim nastopom se je počutil odlično. Zabaval se je in tudi nobene nervoze pred tekmo ni čutil.
A ko je prišel dan tekme, je spet padel na "olimpijskem izpitu". Tokrat ni bilo padca, a njegov čas na 500-metrski razdalji je zadoščal za osmo mesto. Bil je več kot sekundo počasnejši od svojega svetovnega rekorda. Tri dni pozneje je na 1000 metrov tekmoval še slabše. Tekmovanje je končal na 26. mestu. Nekateri so dejali, da so ga izdali živci, drugi pa so menili, da mu nista ustrezala toplo vreme in mehek led.
Uspelo mu je na zadnjem olimpijskem nastopu, ko je postavil tudi svetovni rekord.
"Samo drsaj, kmalu bo konec"
Kljub še enemu velikemu olimpijskemu razočaranju je Jansen še vedno vztrajal na svoji športni poti in še vedno je podiral rekorde. Leta 1994, dva meseca pred olimpijskimi igrami v Lillehammerju, je zmagal na 500-metrski razdalji in podrl lastni svetovni rekord. Bil je v izjemni formi, saj se je v tisti sezoni na 500 metrov štirikrat spustil pod 36 sekund, kar pred tem ni uspelo še nikomur.
Kazalo je, da ga nihče ne more premagati. V Lillehammerju je na dan tekme na 500 metrov minevalo natanko šest let od smrti njegove sestre. A tudi takrat se ni izšlo. Drsal je dobro, a se mu je v enem izmed zavojev pripetila manjša napaka. Vzela mu je ravno toliko časa, da je njegov čas zadostoval le za osmo mesto.
Videti je bil v izgubljenem položaju in bolj kot zaradi sebe mu je bilo žal zaradi njegove družine in navijačev. Štiri dni po razočaranju na 1000-metrski razdalji ni imel visokih pričakovanj. "Samo drsaj, kmalu bo konec," si je dejal.
Dan Jansen je leta 1994 s hčerko Jane, ki je dobila ime po njegovi pokojni sestri, odrsal zmagovalni krog.
Zdrs, pri katerem je marsikomu zastal dih
Drsal je v četrtem paru in na 600 metrih je imel tempo za svetovni rekord. Spet mu je zdrsnilo in marsikomu je ob tej napaki zastal dih. Uspelo se mu je obdržati na drsalkah in uloviti ravnotežje. Na koncu je prišel v cilj s časom 1:12.43 in za 11 stotink popravil svetovni rekord. Tega dolgo časa nikomur ni uspelo popraviti in po dolgih letih čakanja je končno osvojil zlato olimpijsko medaljo.
Ob tem spoznanju se je zazrl v nebo in pozdravil svojo sestro. Nato je s svojo osemmesečno hčerko Jane (ta je dobila ime po pokojni sestri, op. p.) odrsal zmagovalni krog in ostal brez besed. "Tresel sem se. Mislim, da je bila moja prva misel: Končno mi je uspelo," je leta 1994 po zmagi izjavil Jansen.
Kmalu po olimpijskem nastopu je drsalke obesil na klin in se posvetil strokovnemu komentiranju.
Kmalu za tem je drsalke obesil na klin
Nekaj mesecev za tem uspehom se je odločil, da drsalke obesi na klin, in začel delati kot strokovni komentator za eno od ameriških televizij. Tistega leta je ustanovil tudi fundacijo Dan Jansen, pri kateri so vsa sredstva donirali za raziskavo levkemije in za pomoč pri izobraževanju mladih športnikov.
1