Peking 2022
Sobota, 8. 1. 2022, 22.06
2 leti, 11 mesecev
Skok v športno preteklost
Vsi so se držali za glavo, kaj se bo zgodilo: sledila je epska zgodba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,13
2
Alisa Camplin je spisala dve posebni zgodbi na zimskih olimpijskih igrah 2002 in 2006.
Olimpijske igre vselej spišejo posebne zgodbe in v to kategorijo spadata tudi tisti, ki ju je zrežirala avstralska akrobatska smučarka v skokih Alisa Camplin. Na zimskih olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju 2002 in štiri leta pozneje v Torinu je imela ogromno preprek, prestala številne muke, na koncu pa se je sama nagradila z zlato in bronasto medaljo.
Zimske olimpijske igre v Pekingu se nezadržno približujejo, ko bomo spet šteli in opevali osrednje junake, ki se bodo okitili z medaljami. Slovenski športniki in športnice so v zgodovini osvojili 21 medalj, kar je več kot denimo Avstralija (15), ki bolj blesti na poletnih igrah.
A sta dve medalji iz dežele kengurujev posebni. Akrobatska smučarka v skokih Alisa Camplin je zrežirala epski zgodbi in pokazala, da ni ovir za športnike, ko si zadajo poseben cilj.
V mladosti se je vsega 157 cm visoka športnica sprva ukvarjala z gimnastiko, leta 1994 pa se je pri 20 letih odločila, da pokuka v svet zimskih športov. Na olimpijskem inštitutu za zimske športe v Avstraliji si je odprla nova obzorja. Svet smučanja. Odločila se je za akrobatske skoke in trenirala v Wandinu, ki je približno uro stran od Melbourna – njen trener je bil Todd Ossian.
Kaj vse je imela zlomljeno, poškodovano
Ker gre za šport, pri katerem se težko izogneš padcem, je imela zdravstveni karton posledično dodobra popisan.
Zlomljena ključnica, zlomljena roka, zlomljena gležnja, strgana Ahilova tetiva, strgane križne kolenske vezi, devet pretresov možganov … so tiste najbolj vidne poškodbe.
Z akrobatskimi skoki se je spoznala šele leta 1994, osem let pozneje pa se je okitila z olimpijskim zlatom.
Težavi z gležnjema imata prav posebno zgodbo, ki se je končala pravljično. Kar zadeva rezultat. Pred zimskimi olimpijskimi igrami leta 2002 v Salt Lake Cityju je zabeležila kar nekaj uvrstitev med najboljših deset v svetovnem pokalu, a niti enkrat ni stala na najvišji stopnički odra za zmagovalke. Favoritinja je bila njena rojakinja Jacqui Cooper.
Zdravniki so bili presenečeni, da lahko sploh stoji, nato zlata medalja
Šest tednov pred igrami si je Alisa na treningu poškodovala gležnja, potem ko ji je ponagajal čelni veter. Zdravniki so ji povedali, da ima travmatsko poškodbo, in so izključili zlom kosti. Šele ob temeljitem pregledu v Salt Lake Cityju so odkrili, da ima oba gležnja zlomljena. Zdravniško osebje je bilo presenečeno, da je ob takšni poškodbi sploh lahko hodila, kaj šele, da bi šla na sneg in izvedla akrobatske skoke.
Rojakinja Cooper je imela prav tako smolo in si je na treningu poškodovala koleno, zaradi česar je bila Alisa tako napeta, da noč pred finalom ni jedla večerje. Breme medalje je vendarle nosila na svojih ramenih. Pritisk je bil ogromen. Ker ni želela motenj v množici, so njeni družini svetovali, naj ostane doma. A se mama ter mlajša sestra Georgina nista zmenili za prošnjo in bili na prizorišču ter imeli s seboj veliko avstralsko zastavo.
Za finale je pripravila zelo težko izvedbo trojnih zasukov in dvojnih obratov nazaj in najbolj prepričala sodnike. Camplinovo zlato je proslavila tudi Avstralska pošta, ki je izdala njeno znamko za 45 centov. Izdana je bila 22. februarja, štiri dni po njeni zmagi. Za uporabo njene slike je prejela 20 tisoč avstralskih dolarjev. "Neverjetno je, da smo skupaj s poletnimi olimpijci, ki so imeli svoje znamke, in prejšnjimi 39 športnimi legendami, ki so imeli svoje znamke," je bila vesela Alisa.
Pred igrami v Torinu strgana križna vez: mnogi bi odpisali igre, Alisa se je čudežno ekspresno vrnila
Naslednje zimske olimpijske igre v Torinu in še ena posebna zgodba. V sklopu priprav na igre 2006 si je oktobra 2005 hudo poškodovala koleno. Morala je na rekonstrukcijo križnih vezi, kar v športu pomeni dolgotrajno rehabilitacijo. Večina športnikov bi odpisala olimpijske igre, saj so bile oddaljene le štiri mesece.
Tako močno si je želela nastopiti na igrah in naskakovati medaljo, da se je pri operaciji odločila za nenavadno prakso. Proces celjenja je pospešila z uporabo darovanega tkiva v kolenu. Po pičlih 11 tednih po operaciji, kar se za mnoge zdi misija nemogoče in veliko tveganje, se je vrnila na trening. Na tekmi svetovnega pokala v Lake Placidu je bila četrta in si zagotovila mesto v ekipi za zimske olimpijske igre v Torinu.
Ne glede na operacijo križnih kolenskih vezi se je podala na igre v Torino in osvojila še bronasto medaljo.
Na odprtju iger jo je doletela čast, da je nosila avstralsko zastavo. Veliko se je dogajalo na tekmi akrobatskih skokov, na koncu pa je Alisi uspel nov veliki met in se je razveselila bronaste medalje, medtem ko sta zlati in srebrni postali Švicarka Everlyne Leu in Kitajka Li Nina.
Smrt prvorojenčka vplivala na nastanek organizacije, ki še danes pomaga številnim otrokom
Kariero je končala leta 2006 in se štiri leta pozneje poročila z Oliverjem Warnerjem, s katerim sta vsega tri mesece po poroki doživela najtežji trenutek življenja. Njun prvi otrok Finnan Maximus Camplin-Warner se je rodil šest tednov prezgodaj in po desetih dneh ter šestih operacij zaradi prirojene srčne napake umrl. Skupaj z možem sta ustanovila dobrodelno organizacijo Finnan's Gift, vse skupaj organizirano prek Kraljeve otroške bolnišnice, prek katere so sprva zbirali denar za nakup opreme, ki bi odkrivala srčne napake pri drugih dojenčkih. Organizacija je dejavna še danes. Dve leti in pol pozneje se jima je rodila Florence, leta 2015 pa še Felix.
"Ko izgubiš otroka, ne vidiš prvega nasmeha, prvih zob ali prvega dne v šoli. Ne slišiš besede mama ali očka. Pogrešaš vse te mejnike, ki pa jih vidiš pri drugih otrocih. Toda organizacija Finnan's Gift je postavila neverjetne mejnike. Vsako leto je bil na svoj rojstni dan del nečesa posebnega. Resnično pomaga drugim otrokom, da lahko tečejo naokoli, so zdravi, dosegajo svoje mejnike," pravi Alisa, ki bo aktivna tudi na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah v Pekingu, kjer bo imela vlogo namestnice vodje avstralske delegacije. A to ne bo njena prva tovrstna izkušnja, saj je pomagala že v Pjongčangu pred štirimi leti.
2