Petek, 21. 11. 2025, 10.26
30 minut
Kako bo potekal postopek pomoči pri prostovoljnem končanju življenja po novem zakonu ZPPKŽ
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Zdravstveno osebje nudi podporo bolniku v procesu odločanja o nadaljnji oskrbi.
Slovenski volivci bodo 23. novembra odločali o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki prvič uvaja možnost, da bolnik pod strogimi pogoji zaprosi za pomoč pri končanju življenja. Predlagani zakon natančno določa, kdo lahko pravico uveljavlja, kako poteka postopek – od prvega pogovora z zdravnikom do končne odločitve komisije – ter katere varovalke in sankcije so predvidene. V nadaljevanju povzemamo celoten postopek, kot ga določa zakon.
Kdo bi imel pravico do postopka
V uradnem postopku, kot ga določa predlagani zakon, je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja mogoča za bolnika, ki:
- je polnoleten in ima stalno prebivališče v Sloveniji,
- je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje,
- doživlja neznosno trpljenje, za katerega ni zanj sprejemljive možnosti lajšanja,
- je sposoben odločanja o sebi ter svojo odločitev sprejema svobodno, informirano in brez prisile.
Zakon izključuje postopek za osebe, pri katerih je razlog za zahtevek izključno duševna bolezen, psihiatrična ocena pa je nujen del postopka ocene sposobnosti odločanja.
Pogoji za uveljavitev pravice PPKŽ
Pacient lahko uveljavlja pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ), če izpolnjuje vse zakonsko določene pogoje. Ti so:
- da pacient doživlja neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja zanj sprejemljiva možnost lajšanja in je po presoji zdravnika posledica hude neozdravljive bolezni ali druge hude trajne okvare zdravja, pri čemer so bile vse možnosti zdravljenja izčrpane in ne dajejo utemeljenega pričakovanja na ozdravitev ali izboljšanje;
- da je pacient podal informirano odločitev o uveljavljanju pravice;
- da je vlogo za uveljavljanje pravice vložil na način, ki ga določa zakon.
Zakon pri tem izrecno določa, da pravice do PPKŽ ni mogoče uveljavljati zaradi neznosnega trpljenja, ki je posledica duševne bolezni.
Postopek od prve želje do dokončne odločitve
Prvi pogovor z zdravnikom
Pacient svojo željo najprej izrazi pri lečečem oziroma izbranem zdravniku. Ta mora z njim opraviti temeljit pogovor o njegovem zdravstvenem stanju, možnostih lajšanja trpljenja, paliativni oskrbi in vseh alternativah. Pacient mora odločitev razumeti in imeti čas za razmislek. Zdravnik preveri prostovoljnost odločitve in pacientovo sposobnost odločanja.
Zdravnik bo morebitnem novem zakonu pacientu podrobno predstavil postopek in pravice pred odločitvijo.
Če pacient po pogovoru ostaja pri svoji želji, poda formalno izjavo o nameri. Ta še ne pomeni odobritve, ampak začetek uradnega postopka.
Ko pacient odločitve ne prekliče, vloži zahtevek. V nadaljevanju neodvisni drugi zdravnik opravi pogovor s pacientom, kakor tudi psihiater, ki oceni sposobnost odločanja. Vsi trije morajo potrditi, da pacient izpolnjuje pogoje zakona.
Odločitev Komisije za PPKŽ
Zbrano dokumentacijo nato prejme posebna Komisija Republike Slovenije za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Komisija pregleda mnenja, lahko zahteva dodatna pojasnila in šele nato odloči, ali so pogoji za izvedbo postopka dejansko izpolnjeni.
Pacient lahko v katerikoli fazi postopek prekliče.
Izvedba postopka
Po odobritvi komisije pacient skupaj z zdravnikom izbere način in kraj izvedbe – doma ali v zdravstveni ustanovi. Če je pacient sposoben sam vnesti predpisano učinkovino, gre za samokončanje. Če tega ni zmožen, zakon dopušča tudi zdravnikovo pomoč. Pacient mora svojo odločitev potrditi še tik pred izvedbo.
Poročanje in nadzor
Po izvedbi mora zdravnik ali medicinska sestra poslati poročilo komisiji. Zakon določa, da taka smrt ni obravnavana kot nasilna smrt in podlega posebnemu administrativnemu postopku, namenjenemu nadzoru in statističnemu spremljanju.
Kakšne so varovalke v postopku
Predlagani zakon vsebuje več varovalk:
- obvezna tri ločena strokovna mnenja,
- obvezna psihiatrična ocena sposobnosti odločanja,
- odločanje posebne državne komisije,
- možnost preklica postopka na katerikoli stopnji,
- ugovor vesti za zdravstveno osebje.
Postopek je zasnovan tako, da brez izpolnjenih vseh pogojev in potrditve pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ni mogoča.
Sankcije v primeru nepravilno izvedenega postopka
Zakon določa, da zdravstveni delavci in drugi udeleženci postopka niso disciplinsko, odškodninsko ali kazensko odgovorni, če pri postopku pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ravnajo v celoti skladno z določbami zakona. Ta oprostitev velja izključno v primerih, ko je postopek izveden pravilno. Če pa obveznosti ali varovalke, ki jih zakon določa, niso izpolnjene, ta zaščita ne velja več, kršitve postopka pa se obravnavajo kot prekrški.
V 28. členu zakon določa prekrškovne sankcije, in sicer: za pravne osebe globo od 500 do pet tisoč evrov, za posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, od 400 do dva tisoč evrov, za odgovorne osebe pravnih oseb pa od 100 do tisoč evrov. Ti prekrški zajemajo predvsem nepravilnosti, kot so neustrezno informiranje pacienta, neizveden obvezni pogovor ali neizpolnjena obveznost poročanja po izvedbi postopka. Zakon ob tem izrecno določa, da smrt, izvedena v skladu z zakonom, ni obravnavana kot nasilna smrt.
