Zdaj še na skupni mukotrpni poti

Sportal Slivnik še ni stisnil roke

Bolj kot vprašanje sestave trenerskih ekip, ki v zadnjem obdobju zapolnjuje dobršen del slovenske smučarske javnosti, Martina Čatra in Ano Drev zanima čvrsto postavljanje na noge. Za oba se je namreč sezona 2018/19 predčasno končala. Drevova si je pred natančno tremi meseci ob padcu na treningu strgala križno vez, natrgala stransko vez in poškodovala oba meniskusa levega kolena, Čater pa si je ob nezgodi po koncu uradnega treninga smuka na svetovnem prvenstvu v Aareju en mesec pozneje strgal križno vez in poškodoval meniskus levega kolena.

Martin Čater in Ana Drev: še daleč od snega Foto: Sportida "Vse po načrtu, a pot je še dolga"

Kakšno je stanje danes? "Dobro. Gibljivost mišice, ki je po operaciji le minimalno atrofirala, je vse večja. Po terapijah v zdravstvenem domu v zdravilišču krepim telo, se prepuščam masažam in terapijam, sedel pa sem se tudi že na kolo," le nekaj trenutkov po opravljeni fizioterapiji v zdravilišču zadovoljno odgovarja 26-letni Celjan, sedem let starejša Šmarčanka pa dodaja: "Ko sem se znova 'naučila' hoditi, zdaj iz tedna v teden dodajam vaje. Sledim programu. V tej fazi je pomembno, da osvojim pravilno izvedbo vaj."

Korak za korakom

Drevova je šest tednov hodila s pomočjo bergel. Zdaj se prav toliko časa giblje že brez tovrstne opore. Večjih težav nima, čeprav jo, glede na naravo poškodbe, čaka še dolga pot. Celotna rehabilitacija naj bi namreč skupno trajala od šest do osem mesecev, zato je v tej fazi pomembna tudi potrpežljivost. "Korak za korakom. Pomembno je, da vse delam pod nadzorom. Konkretno, pazim, pod kakšnim kotom izvajam vaje. Na pravilnost dela me opozarja tudi bolečina. Sodelujem tudi s fizioterapevtko Tino Kobale, napotke za nadaljnje mesece pa mi je prav pred dnevi dal še zdravnik Marko Macura," opisuje izkušena slovenska reprezentantka.

V svetovnem pokalu je Ana Drev nazadnje tekmovala 29. decembra na Semmeringu. Foto: Sportida

Čater: Na smučeh stoodstoten

Čater se je po drugi strani bergel znebil že po enem tednu. "Občasno še čutim bolečine v stegnenici, sicer pa je poškodba, vsaj na tej ravni, že pozabljena," pripoveduje zadnji Slovenec s smukaško uvrstitvijo med najboljšo deseterico v svetovnem pokalu. Ob vprašanju, ali ga žene težnja po hitri vrnitvi na sneg, odkima z glavo in poudari: "V prvi vrsti bi rad nogo in celotno telo pripravil do te mere, da bi lahko smučal ob polnih obremenitvah. Ko bom stopil na smuči, želim biti stoodstoten. Še pred tem me seveda čaka faza kondicijskega treninga. Verjamem, da bom lahko že v tisti fazi delal na vso moč."

Skupna pot, drugačen cilj?

Čater naj bi zeleno luč za vrnitev na sneg dobil čez tri ali štiri mesece, Drevova precej pozneje. Veliko večje pa je vprašanje, kakšni bodo njuni zavoji. Medtem ko v Martinovem primeru dvomov o tem, da bodo tekmovalne narave, ni, pa je slika drugačna pri Ani. Že takoj po poškodbi je zatrdila, da je upokojitvena vprašanja potisnila na stranski tir. Ponavlja, da jo trenutno zanima rehabilitacija vrhunske športnice in predvsem popolna sanacija. Ko pa bo ta proces končan, bo sprejela odločitev o (ne)nadaljevanju kariere.

"Poškodbe so sestavni del smučanja. Žal," pravi Čater. Foto: Sportida

"Brez strahu"

Tovrstnih dvomov v Čatrovem primeru ni. Sam pa verjame, da bodo brazgotine poškodbe zbledele tudi v glavi. "Ko sem se poškodoval leta 2011, je to pustilo velike posledice. Na tekmah sem trpel. Ne le zaradi bolečin. Tudi smučal sem z zavoro. Nisem si upal napadati na vso moč, temveč sem imel v podzavesti neko varovalko. Zdaj na poškodbo gledam drugače. V vsem skupaj ne vidim nič dramatičnega. Tudi ob vrnitvi na smukaške proge ne pričakujem strahu," proti sezoni 2019/20 pogleduje slovenski smučarski rekonvalescent.

Sportal Ni še konec