Žan Kranjec: Hirscher mi je stopničke napovedal že pred petimi leti

Foto: Sportida

Kar 5.840 dni je minilo od trenutka, ko je Uroš Pavlovčič v Kranjski Gori kot šesti in do danes zadnji Slovenec stopil na veleslalomske stopničke za zmagovalce. V sredo bo od tega trenutka minilo 16 let. Ob prebijanju proti svetovnemu vrhu je Žan Kranjec pogosto poslušal o tem mejniku, a obenem tudi o tem, da je rojen devet let po tem, ko je Boris Strel kot edini Slovenec slavil zmago v temeljni disciplini alpskega smučanja.

"To so izzivi," je večkrat dejal 25-letni olimpijec iz Bukovice pri Vodicah, ki pa se je bolj kot s statistiko ukvarjal s svojim smučanjem. Pri tem je bil pogosto zelo občutljiv. Slovi namreč kot tekmovalec, ki mora popolnoma zaupati opremi, lastnim sposobnostim in spremljevalnemu štabu, ob tem pa se še dobro počutiti na podlagi in terenu, da pokaže svoje razkošno veleslalomsko znanje.

Takšnih trenutkov je bilo kar nekaj, a na tisti veliki met je vendarle čakal vse do danes, ko je v Alti Badii potrdil besede prerojenega trenerja Klemna Berganta, ki je v mladeniču že pred časom videl izjemen potencial in 'pilota' za veleslalomski vrh. "Ko se odloči, je lahko povsem na vrhu," je večkrat dejal. Danes se je nedvomno odločil in potrdil mojstrstvo na tehnično zahtevnih delih in prefinjen občutek za prehode ter pospeševanje. Zaostal je le za Marcelom Hirscherjem in Henrikom Kristoffersenom.

Žan Kranjec med predstavo, ki mu je prinesla tretje mesto na veleslalomu v Alti Badii. Foto: Sportida

Verjetno vsak alpski smučar sanja o skoku na stopničke. So te sanje primerljive z današnjimi občutki?
Ponos in veselje. To je najlepši opis tega, kar doživljam. Ob tem pa priznam, da se mi je od srca odvalil velik kamen. Ne skrivam, da sem si že dolgo želel zavihteti med najboljše tri na tekmi svetovnega pokala. Dvakrat sem bil zelo blizu. Prav lani v Alti Badii in pred tem v Söldnu. Ko si tako blizu, je želja še večja. Začel sem samemu sebi dopovedovati, da je zdaj res napočil čas za korak naprej. Začetek sezone je bil sicer soliden. Malce pa me je peklo, da na uvodnih dveh tekmah nisem pokazal vsega, kar znam, predvsem pa nisem znal v celoti izkoristiti vseh ponujenih priložnosti. Ko se tega zaveš, si zadaš drugačen cilj. Predvsem izvedbeni. Tako je bilo tudi danes.

Nekaj dni pred tekmo ste bili v najinem pogovoru veliko bolj odločni in samozavestni. Je to tisti 'klik'?
Morda. Prelomen je bil Val d'Isere. Bil sem blizu najboljšim, a ne povsem med njimi. Sam pri sebi pa sem vedel, da spadam tja. Vem, česa sem sposoben. Zato je bil danes pristop res nekoliko drugačen. Večinoma moje prve vožnje niso najboljše. Tokrat je bilo drugače.

V tem pogovoru ste med drugim dejali, da tudi Marcel Hirscher ni nepremagljiv. Vztrajate?
Vsekakor! Veselim se tretjega mesta. Ko vidim, s kakšno prednostjo je danes zmagal Marcel, sicer težko trdim, da je bil premagljiv. Danes res ne. Sicer pa … Vztrajam pri tem, da lahko premagam vsakega tekmeca. Tudi njega.

Kristoffersen in Hirscher sta si na odru pošteno privoščila Kranjca. Foto: Getty Images

Kaj sta si dejala ob stisku rok?
Jaz sem čestital njemu, on meni. Ob tem pa mi je dejal: "Veš, že pred petimi leti sem dejal, da spadaš na oder za zmagovalce."

Ga lahko povprašate tudi o zmagi ali kolajni na velikem tekmovanju?
Bom. Ko bo čas. Ha, ha …

Dotakniva se še malce tekme vašega življenja. Na tretjem mestu ste bili že po prvem teku. Kakšno je bilo zatorej vmesno obdobje?
Ne povsem običajno. Misli so mi včasih begale proti razpletu. Saj veste, tista klasična vprašanja: kaj bo, če bo … No, vedel pa sem, da se moram osredotočati na smučanje. Skušal sem razmišljati o svoji izvedbi. Vedel sem, kaj moram storiti, da ostanem na mestu, ki prinašal uvrstitev med najboljše tri. Vse je bilo v mojih rokah. Dejstvo pa je, da je konkurenca izjemna. Z malce slabšo vožnjo bi lahko kar krepko zdrsnil po lestvici navzdol. Te priložnosti pač nisem želel zapraviti. Vesel sem! Ob tem pa upam, da je to tudi moj tekmovalni model za prihodnje preizkušnje.

Bržčas ni naključje, da vam je uspelo prav v Alti Badii. Gre za klasično in predvsem tehnično izjemno zahtevno preizkušnjo. Vi pa po drugi strani veljate za klasičnega veleslalomista. Prve točke, prve stopničke.
Ne skrivam, da mi je ta veleslalom zelo všeč. Že sama konfiguracija terena mi je pri srcu. Poleg tega so tu pravi mojstri za pripravo kakovostne snežne podlage. Ko vse to združimo, pridemo do veleslaloma, ki mi je blizu. Ne želim pa govoriti le o tem, da je uspeh posledica terena. Če pogledamo moje predhodne dosežke, vidimo, da sem lepo napredoval. Bil sem boljši iz tekme v tekmo. Z vsako tekmo pa sem bil bolj lačen uspeha. To je to!

Že v ponedeljek ga čaka paralelni veleslalom. Foto: Getty Images

A pretiranih čustev ne kažete …
Ne, res ne. Očitno nisem takšen tip športnika.

Kar je dobro tudi za poraze, po katerih se hitreje poberete.
Neuspeh se me dotakne, a ne do usodne mere. Čustva? Kdo ve, morda jih dobro skrivam.

Nova priložnost za vrhunski rezultat se ponuja že v ponedeljek, ko bo Alta Badia gostila paralelni veleslalom. Res pa je, da bo to povsem drugačna tekma. Mar ne?
Se strinjam. Tekma bo potekala na spodnjem delu veleslalomske proge, a prav veliko drugih stičnih točk z nedeljsko klasiko nima. Vseeno se bom skušal maksimalno pripraviti in pokazati tudi, kaj znam.

Kaj pa prva uvrstitev na stopničke spremeni pri vašem pogledu na preostanek olimpijske sezone?
Vsekakor je zdaj, ko sem dočakal prvo uvrstitev na stopničke, moj pogled na sezono nekoliko drugačen. A te misli poskušam odganjati. Vem, kako sem dosegel tretje mesto v Alti Badii, to je s trdim delom, z odrekanji in lakoto po rezultatih. Tako bo tudi v prihodnje. Ob tem pa verjamem, da bom s svojo ekipo še naprej dobro delal. Brez dobrih pogojev ne bo šlo.