SiolNET. Sportal Zimski športi
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zamisli za letalnico v Planici nastajale v Afriki

0

termometer

Planica, Planica, snežena kraljica ... Tako Avsenikova glasba opeva Letalnico bratov Gorišek, ki je v smučarskih skokih sinonim za polete. Bila je in tudi bo najbolj spoštovana letalnica.

Okoli leta 1930 se je v dolini pod Poncami začela pisati bogata skakalna zgodovina. Luč sveta je ugledala 20-metrska skakalnica. Čez dobra tri leta je nato zasijala Bloudkova velikanka, ki jo je sicer gradil Ivan Rožman (zaradi poimenovanja so bili spori), čeprav je bil njen pobudnik in že začetnik gradnje prav Stanko Bloudek, a je moral z deli prekiniti. Ta je nato vse do smrti "skrbel" za vse prenove in obnove te skakalnice. Na njenem mestu zdaj stojita dve novi Bloudkovi velikanki, ob njima pa je še pet manjših naprav za nadobudne mlade skakalce.

Ker bo v prihodnjem tednu vse v znamenju poletov, se bomo danes pomaknili po dolini še malce bolj levo, kjer se bohoti Letalnica bratov Gorišek. Čeprav so svetovni rekordi padali tudi na Bloudkovi velikanki – Avstrijec Sepp Bradl se je med drugim kot prvi človek leta 1936 vpisal v klub 100, potem ko je pristal pri 101,5 metra –, je leta 1969 glavno besedo v Planici prevzela letalnica.

Letalnici bratov Gorišek nemudoma primat

Po Bloudkovi smrti leta 1959 se je družina Gorišek začela ukvarjati z napravami v Planici. Janez Gorišek je leta 1961 končal aktivno skakanje in študij gradbeništva, letalnico pa kaj kmalu snoval na črni celini v Libiji. Ker je leta 1963 Skopje stresel potres in je z znanjem o statiki ogromno pomagal pri njegovi obnovi, so ga nato zvabili v afriško državo, kjer je sodeloval kot izvršni direktor pri gradnji mesta Barca, ki ga je porušil prav potres. Čeprav je bil pod žgočim soncem, so mu misli zahajale na sneg, natančneje letalnico. Razvijal je idejo in se ukvarjal z vsemi mogočimi izračuni, ki so pomagali pri gradnji letalnice.

Medtem je njegov brat Lado Gorišek, prav tako gradbenik po duši, izdelal načrte in pripravljal teren v Planici, kjer je bil tudi vodja gradnje. Letalnico so zgradili tako, da so jo lahko v prihodnje brez večjih posegov povečevali – to se je zgodilo v letih 1979, 1985, 1994, 2000, 2003, 2005, 2010 in 2015. Tudi v prihodnje bo tako, Gorišek pa pravi, da se bo dalo z majhnimi posegi nekoč v Sloveniji poleteti tudi okrog 270 metrov.

Ob odprtju letalnice leta 1969 smo lahko videli pet izboljšav svetovnega rekorda, v treh dneh pa naj bi dolino pod Poncami obiskalo kar 90 tisoč ljubiteljev tega športa. Manfred Wolf je tisti konec tedna poletel najdlje. Njegova znamka je bila 165 metrov.

Prevlada trajala kar 24 let

Sprva smo v vojni za svetovni rekord spremljali bitko Planice in letalnice v Oberstdorfu, ki ima ime po Heiniju-Klopferju. Prava prevlada slovenskega skakalnega ponosa se je začela leta 1987 in je trajala debelih 24 let. Tujci so vsako leto prihajali v Slovenijo, da bi bili del zgodovine in novih rekordov. Planiški praznik se je zasidral v srca ljubiteljev skokov in tradicija traja še dandanes.

Magična meja pa se je iz leta v leto premikala nižje po doskočišču. Na prvo dvestotico smo morali počakati na leto 1994, ko je Finec Toni Nieminen pristal pri 203 metrih. Sicer je nekaj minut pred tem ta podvig že uspel Avstrijcu Andreasu Goldbergerju, a je podrsal po tleh. Zadnjo najdaljšo znamko je na naši letalnici postavil Norvežan Björn Einar Romören. Pisal se je 20. marec 2005, ko je skočil 239 metrov – svetovni rekord je v svojih rokah držal šest let. Sicer je od njega tisti konec tedna dlje poletel Finec Janne Ahonen, a je pri 240 metrih podrsal po tleh in padel.

Robert Kranjec planiški, Peter Prevc absolutni rekorder

Ko so v Vikersundu prenovili in povečali letalnico Vikersundbakken, je bilo jasno, da se bo soj žarometov preusmeril na Norveško, zato so se tudi v Planici odločili za prenovo, ki se je zaradi stečaja glavnega izvajalca zavlekla za eno leto, njen krst pa bomo dočakali prihodnji teden.

Slovenski tekmovalci v domačem okolju še niso dočakali rekordne znamke. Najbližje ji je bil pokojni Bogdan Norčič, oče Bineta Norčiča, ki zdaj dela v ameriški reprezentanci. Leta 1977 je poletel 181 metrov, a podrsal. Sicer pa je na planiški letalnici najdlje poletel Robert Kranjec, ki je leta 2012 svoj polet končal pri 231 metrih, čeprav bi ga neslo še bistveno dlje, a je že nekoliko prej pritisnil na zavoro in se komaj zadržal na smučeh.

Zato pa so imeli naši skakalci več zadovoljstva v Oberstdorfu in Vikersundu. Jože Šlibar je leta 1961 kot prvi Slovenec postavil svetovni rekord. Takratna znamka je bila 141 metrov. Letos je njegov podvig ponovil Peter Prevc in se zapisal med nesmrtne. Kot prvi se je namreč včlanil v klub 250 metrov in bil en dan skakalec z najdaljšo daljavo na svetu.

Norvežan Anders Fannemel mu je slabih 24 ur zatem z 251,5 metra prevzel primat, sicer pa je Rus Dimitrij Vasiljev tisti Zemljan, ki je v zgodovini poletel najdlje. Njegova znamka je bila letos 254 metrov, vendar poleta ni zdržal v celoti, tako da njegov dosežek ni obveljal.

Planiška letalnica najbolj spoštovana

Planiška letalnica je bila vselej tista, ki so jo skakalci najbolj spoštovali, saj je bila krivulja leta za mnoge strašna. Lahko bi rekli, da so skakalci leteli dobesedno visoko nad oblaki.

Kako častitljiva je bila pred prenovo, pove naslednja zgodba: legendarni nemški skakalec Jens Weissflog je nekoč prišel v Planico, videl polet Mirana Tepeša, ki je bil zelo visoko nad doskočiščem, in se le obrnil ter šel domov.

Letalnica bratov Gorišek je bila v smučarskih skokih vedno nekaj posebnega, kar so poudarjali številni skakalci – tudi Norvežani, čeprav imajo svoj Vikersund.

Zdaj se v boj za rekord spet vključuje Letalnica bratov Gorišek, ki so jo od leta 2013 prenavljali, njena prenova pa je stala približno štiri milijone evrov. Od četrtka do nedelje bo vse v znamenju dolgih poletov, medtem ko bo uradni preizkus v sredo. Čeprav veliko manevrskega prostora za izboljšanje svetovnega rekorda – govori se o številki 252 metrov – ni, navijači upajo, da bo primat med letalnicami spet prevzela Planica. Že zdaj pa je jasno, da se obeta pravi planiški praznik, saj organizatorji pričakujejo množico ljudi.

Zlasti ker bo Peter Prevc v igri za ponovitev uspeha Primoža Peterke, ki se je pred domačimi navijači dvakrat veselil velikega kristalnega globusa. Druga reklama za Planico so odlični slovenski letalci. Zadnji zmagovalec na Letalnici bratov Gorišek je naš Jurij Tepeš, ki se je leta 2013 dan prej skupaj z reprezentančni kolegi veselil še ekipne zmage, leto dni nazaj pa je na najvišji stopnički stal Robert Kranjec. Kdo bo tokrat kralj letenja?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin