Petek, 21. 5. 2021, 4.00
2 leti, 11 mesecev
ZLATA LISICA
Vrag je vzel šalo: Zlata lisica v boju za preživetje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,53
2
V zadnjih dveh sezonah je Zlata lisica gostovala v domače kraju Mete Hrovat, ki se je dvakrat zavihtela na stopničke
Medtem ko na dveh slovenskih smučiščih (Kanin in Krvavec) še niso povsem končali podaljšane zimske sezone, pa na pomladnem Pohorju pripravljajo načrte, po katerih bi imela Zlata lisica v prihodnje bolj stabilen mariborski predznak. Načrt za nadomestno progo svetovnega pokala, katere aktivacija bi bila odvisna od vremenskih razmer in bi tako zagotavljala lažje preživetje, je v končni fazi priprave. Teren si je že ogledal tudi direktor ženskih tekem svetovnega pokala.
Če so januarsko kritiko o nestanovitnosti mariborskih tekem odgovorni za spletna omrežja pospremili z zapisom, da je v 57-letni zgodovini Zlata lisica odpadla le dvakrat, pa se je nesporne problematike štajerskih tekem svetovnega pokala bolj odgovorno in brez sprenevedanja lotilo organizacijsko vodstvo. Simptomatične težave pri pripravi radvanjske tekmovalne proge so namreč mariborsko dejstvo, kar lahko vselej podkrepi tudi statistika zadnjih let.
Zlata lisica se je namreč že dvakrat zapored selila v Kranjsko Goro, skupno devetič v zgodovini in šestič v tem stoletju. Med letoma 2011 in 2021 je bilo od skupno 22 tekem, predvidenih na Pohorju, izpeljanih vsega devet tekem. Pri tem je sicer treba navesti dejstvo, da je Mariborčanom tekmo v veliki večini primerov uspelo ohraniti na slovenskem snegu – v Kranjski Gori.
In čeprav mariborski smučarski delavci radi govorijo o "gorenjskih prijateljih", pa je v praksi navdušenje nad vse bolj pogostimi selitvami v Podkoren precej manjše. Ne le zaradi dejstva, da Zlati lisici s tem bledi mariborski prizvok, brez katerega si tekem dolgoročno pač ni mogoče predstavljati. Težave povzročajo tudi logistika (razpoložljivost hotelov, zapiranje proge …) in stroškovna vprašanja, obenem pa je dobiček ob selitvah praviloma manjši.
Pohorski načrt B, Kranjska Gora načrt C
Zdi se, da je dogajanje ob letošnji Zlati lisici sodu vendarle izbilo dno, kar pomeni, da so v štajerski prestolnici od besed pristopili k dejanjem. Temeljna zamisel v trenutkih organizacijskih aktivnosti je zagotovitev rezervnega tekmovalnega načrta na Mariborskem Pohorju, kar posledično pomeni, da bi vitranška strmina postala načrt C.
Ob zavedanju dejstva, da imajo na Pohorju največ težav s pripravo zadostnih količin kakovostnega snega na odseku od Trikotne jase do ciljnega štadiona, medtem ko pa so razmere v zgornjem delu kot po pravilu ugodnejše, ideja o nadomestni progi v zgornjem delu Pohorja še zdaleč ni nova. V Mariboru se radi pohvalijo tudi z ustrezno homologacijo zgornje proge, javna skrivnost pa je, da so od vodstva svetovnega pokala že večkrat dobili povratno informacijo o tem, da ta proga ni ustrezna za najvišjo tekmovalno raven. Problematična sta predvsem tehnična nezahtevnost in predolg ravninski del.
Gonilna sila Zlate lisice je v zadnjih mesecih "prečesala" Pohorje.
Prav zaradi tega so bili v Mariboru v zadnjem obdobju zelo aktivni pri pripravi načrtov za prenovljeno zgornjo progo, ki bi jo vodstvu svetovnega pokala ponudili kot alternativo v primeru, da bi narava preprečila pripravo klasične proge. Gre za progo s štartom na vrhu Habakuka, prehodom do začetka klasične veleslalomske proge in ciljem na Trikotni jasi.
Gerdol: Prava "lisica" s ciljem v dolini
V želji, da bi se prepričali o tem, ali so z iskanjem rezervne rešitve na pravi poti, so vodilni možje Zlate lisice ob četrtkovem obisku direktorja ženskih tekem svetovnega pokala Petra Gerdola in šefa za tehnični disciplini Markusa Mayrja gostoma načrte razkrili na terenu. "Osnova je tekma od klasičnega štarta do cilja na snežnem štadionu. To mora biti vsako leto osrednji cilj. Pozdravljam pa, da v Mariboru iščejo tudi izredno rešitev. Zamisel je dobra," je, potem ko je prehodil "novo" progo in se sestal z vsemi ključnimi mariborskimi deležniki, dejal Gerdol.
Peter Gerdol v dveletnem vodenju ženskega svetovnega pokala še ni dočakal mariborske tekme.
Obisk vodij tekem svetovnega pokala je sicer vsakoletna praksa, res pa je, da so se v mariborskem primeru morali odkrito pogovoriti tudi o nič kaj blesteči statistiki preteklih let. "Pri FIS smo v sodelovanju z mariborskimi organizatorji zelo pozorni. Želimo, da bi se selitev v Kranjsko Goro čim manjkrat ponovila. Čeprav je tekma v Sloveniji za državo pomembna vrednost, pa je cilj vseh nas izvedba v Mariboru. Prav zato smo se pogovarjali o tem, kaj se je dogajalo v zadnjih dveh sezonah," pravi vodja ženskih tekem svetovnega pokala.
"Prezgodaj je še sicer, da bi potrdili uradno rezervno rešitev. Domačine namreč čaka še kar nekaj dela. Naslednji tedni bodo torej pomembni. Po videnem pa lahko rečem, da ima Pohorje ob dobrih snežnih razmerah osnovo za nadomestno progo. To je dobro. A ponavljam, gre za progo za izjemne primere. Vse napore je treba vložiti v ohranitev prave Zlate lisice, torej s ciljem v areni," je ob slovesu od Maribora dejal Gerdol.
Srečko Vilar ima te dni polne roke dela
Tekma s časom
V načrtovanje proge so poleg članov organizacijskega odbora Zlate lisice in lokalnega kluba aktivno vključeni še geodeti z mariborske univerze, strokovnjaki iz razvojne agencije in odgovorni pri mestni občini ter upravljavcu Marprom. V kratkem naj bi bili končani tudi grafični načrti ter ocene o potrebnih posegih na terenu in stroških. Generalni sekretar OK Srečko Vilar verjame, da je priprava pohorskega rezervnega načrta mogoča že za sezono 2021/22.
"Smo optimisti. Ob podpori mesta in upravljavca smučišča bi lahko vse skupaj pravočasno spravili pod streho. Smo zelo aktivni. Po obisku vodstva svetovnega pokala smo naročili še popravljene načrte, ki bodo podlaga za nadaljnje korake," pravi prvi operativec Zlate lisice, ki bo v olimpijski sezoni znova s klasičnim (vele)slalomskim programom na sporedu že 8. in 9. januarja 2022. Kljub pripravam kar dveh rezervnih načrtov, ki zagotavljata večjo mirnost in dolgoročno preživetje, pa Štajerci upajo, da bodo "lisičke" gostili na tradicionalni progi, in pri tem opozarjajo na posodobljen sistem zasneževanja in hladilce akumulacijskih jezer.
2