Mikaela Shiffrin
Četrtek, 29. 3. 2018, 18.00
6 let
Intervju: META HROVAT
"Veliki globus? Da, nekoč …"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,92
20-letno Meto Hrovat v obliki mature v kratkem čaka šolski zrelostni izpit. Kako pa gleda na smučarski zrelostni izpit in nadaljnji razvoj?
Že vse od trenutka, ko je leta 2015 v Lienzu kot 16-letnica debitirala v svetovnem pokalu, Meto Hrovat spremlja oznaka smučarke slovenske prihodnosti. Ta pritisk je zaradi generacijske vrzeli še toliko večji. A zdi se, da se mlada Kranjskogorčanka dobro spopada z njim. Potem ko se je otresla zdravstvenih težav, je v zadnjih treh zimah vidno napredovala. V iztekajoči se je že predstavila v vlogi ene od rezultatskih nosilk. Navdušila je s tretjim mestom na veleslalomu svetovnega pokala v Lenzerheideju, se prebila med prvokategornice, prestala olimpijski krst ter za slovo od mladinske konkurence osvojila zlato in srebro na svetovnem prvenstvu. Uspešno je nastopala tudi na tekmah evropskega pokala, kjer si je postavila tudi temelje širitve nabora disciplin.
V pogovorih s sedmo silo delujete veliko bolj sproščeno kot pred kakšnim letom. Ste intervjuje sprejeli kot nujno zlo, morda izziv … Uživate ali vam je mučno govoriti?
Kakor kdaj. Včasih uživam, včasih pa bi se najraje skrila. Predvsem po kakšnem slabšem nastopu sem zelo razočarana. Takrat mi ni do tega, da bi odgovarjala na številna vprašanja. Sicer pa z novinarskimi vprašanji nimam težav. Dejala bi, da mi je vsako leto lažje.
S kakšnimi občutki pa se nato spremljate v medijih?
Včasih si rečem: "Joj, Meta, zakaj nisi povedala kaj drugega?!" A tudi tega se bom privadila. Najbolj neugodno mi je, ko se gledam na televizijskem ekranu.
Najboljša sezona v karieri, a želi še veliko več.
Tam gostujete vedno pogosteje, saj vas je smučarska srenja označila za najbolj nadarjeno slovensko smučarko. Kakšen je vaš pogled na to? Razmišljate o globusih in kolajnah na največjih tekmovanjih?
Verjamem, da velika večina športnikov vsaj občasno razmišlja o največjih ciljih. To je razumljivo. Tudi mene kdaj prešine misel o največjih lovorikah, a skušam ostati na trdnih tleh. Zadnja sezona mi je vlila zelo veliko motivacije za nadaljnje delo. Komaj čakam, da se izboljšam. Veselim se teh izzivov. Ob tem seveda upam, da bom hitro dovolj zrela za še boljše rezultate. Vem pa, da ne smem hiteti.
A ko vidite Mikaelo Shiffrin, ko poljubil veliki kristalni globus … Si tedaj rečete, da bi se zlahka postavili v njeno kožo?
Veliki globus? Da, nekoč … Zdaj vem, da sem še daleč od ravni, ki bi mi dovoljevala spogledovanje z vrhom. Po drugi strani pa vem, da imam še veliko rezerv in da se lahko izboljšam na mnogo področjih. Če bom sposobna vse to doseči, potem verjamem, da bi bili lahko dosegljivi tudi najvišji cilji. Nekoč, v prihodnosti …
Bi pred sezono podpisali scenarij, po katerem bi se prvič v karieri zavihteli na stopničke v svetovnem pokalu, drago prodali svojo kožo na olimpijskih igrah in osvojili zlato na mladinskem svetovnem prvenstvu?
Vsekakor. Pred sezono nisem upala sanjati o takšnem rezultatskem preskoku med članicami. Upala sem na preboj med najboljših 30 veleslalomistk, zato me je razvoj dogodkov presenetil. Verjamem, da gre moja kariera v pravo smer. Seveda na mnogo področjih vidim še veliko rezerv. A pomembno je, da se premikam navzgor.
Ste pri tem vzpenjanju dovolj potrpežljivi?
Hm, nikoli nisem bila znana kot potrpežljiva smučarka. Na srečo imam ob sebi trenerja Jureta Hafnerja. Hefo me zna brzdati. "Ne moreš preskakovati dogodkov," mi govori, ko začuti, da želim iskati bližnjice ali pa nekaj doseči na hitro. Z njim se moja kariera razvija postopoma. Kot bi hodila po stopnicah.
Je torej prav vaš osebni trener ključna oseba v razvoju?
Prav gotovo. Končuje se najina tretja skupna sezona. Veliko mi je pomagal, saj ima bogate izkušnje.
Imate svojega trenerja, a ste vseeno vključeni tudi v reprezentančni pogon. Ste našli pravi delovni model?
Ta način dela je trenutno zame najboljši. Stalno imam možnost trenirati, obenem pa se vselej lahko odklopim in delam po svoje. Kot bi imela stalno pripravljen rezervni načrt in osnovo za nadgradnjo. V fazi, v kateri sm, je to zelo pomembno.
Dotaknimo se te faze razvoja, o kateri govorite. Kaj bi izpostavili kot ključne poudarke?
Znana sem po tem, da zelo veliko smučam. V takšnem obsegu je jasno, da ne moreš vselej smučati na vso moč. Posvečati se je treba tudi tehniki. Iz leta v leto spoznavam, kako pomembno je, da ob količini dajem poudarek tudi na kakovosti treningov. V začetku pogovora sem dejala, da vidim še veliko rezerv. No, tukaj jih je nedvomno kar nekaj. Želim se poglobiti in izpopolniti tehniko. Pri tem bo dobrodošlo tudi delo z demonstratorjem. Pomembno je, da izkoristim že to pomlad. V tem obdobju ima namreč smučar več časa. Tudi skrb pred utrujenostjo je odveč, saj ga naslednji dan ne čaka nova tekma.
"Komaj čakam, da se izboljšam. Veselim se teh izzivov."
Kakšen je torej vaš načrt do Söldna?
Zanimivo je, da se bom že prihodnji teden vrnila v Sölden (smeh, op. p.), kjer me čaka test smuči. Nato bom opremo testirala še na Krvavcu, v prihodnjih mesecih pa si obetam tudi kar nekaj treningov na evropskih ledenikih in v Argentini. Veliko pozornosti bom namenila tudi kondicijski vadbi. Na tem področju želim v delo vključiti veliko število športov. Joj, koliko načrtov imam za poletje. Vesela bom, če mi uspe uresničiti vsaj polovico. Mimogrede, rada bi usvojila nemščino.
Ko ravno omenjate učenje … Kaj pa šola?
Pridno se učim. V kratkem me čaka matura.
Govorili pa ste tudi o testiranjih. Boste stali le na Stöcklijevih smučeh?
Ne, ne bom preizkušala le Stöcklijevih smuči. Preizkusila bom še dva konkurenčna ponudnika. Tega se veselim, saj vse od otroških kategorij smučam le na Stöcklijevih smučeh. S tem nikakor ne želim dejati, da bom zanesljivo menjala proizvajalca smuči, a v življenju je pomembno, da se nikoli ne nehaš učiti in preizkušati novih stvari.
