Torek, 28. 1. 2020, 4.00
4 leta, 9 mesecev
Justin Reiter, nekdanji deskar, danes trener Ester Ledecke
Trener športne senzacije: To je najtežja služba na svetu #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,84
Justin Reiter je nekdanji deskar, ki skrbi za deskarski del priprave češke senzacije Ester Ledecke.
"Želite se pogovarjati o meni, ne o Ester?" je najprej preveril nekdanji deskar Justin Reiter, ko smo ga po tekmi na Rogli in še eni zmagi njegove varovanke, Čehinje Ester Ledecke, ki zmaguje tako na deski kot na alpskih smučeh, prosili za intervju. Z 38-letnim Američanom, nekdanjim svetovnim podprvakom v paralelnem slalomu, smo se pogovarjali o iskanju podrobnosti, ki Čehinjo postavljajo v ospredje, o njunih skupnih začetkih, o tožbi, ki jo je sprožil proti Mednarodnemu olimpijskemu komiteju, in še marsičem.
Reiter je desetkratni državni prvak v alpskem deskanju, svetovni podprvak v paralelnem slalomu in zmagovalec svetovnega pokala.
Justin Reiter je nekdanji deskar, ki skrbi za deskarski del priprave češke senzacije Ester Ledecke.
38-letni športnik iz Kolorada je desetkratni državni prvak v alpskem deskanju, svetovni podprvak v paralelnem slalomu (Stoneham 2013) in zmagovalec svetovnega pokala (paralelni slalom, Moskva 2015), ki je sezono 2014/2015 končal na skupno tretjem mestu.
Naslednje leto se je odločil za krajši premor in otroke v Kirgiziji uvajal v skrivnosti deskanja na snegu.
Udeležil se je olimpijskih iger v Sočiju leta 2014 – v paralelnem slalomu je zasedel 6. mesto –, kjer je bil edini ameriški predstavnik v tem športu. Njegov prijatelj iz otroških let Vic Wild je takrat že nastopal za rusko reprezentanco.
Tekmoval je na natanko sto tekmah svetovnega pokala in od tega štirikrat stopil na zmagovalni oder.
Ko so leta 2015 iz Mednarodnega olimpijskega komiteja sporočili, da so paralelni slalom izločili iz olimpijskega sporeda, je bil prav Reiter tisti, ki se je njihovi odločitvi javno zoperstavil in vložil tožbo proti MOK.
Športno kariero je končal septembra 2017 in se preusmeril v trenersko delo.
Poleti ogromno časa preživi na kolesu. Med drugim se lahko pohvali s tem, da je prvi na svetu s kolesom obredel vse štiritisočake v ameriški zvezdni državi Kolorado.
"Edina slaba plat sodelovanja z Ester je, da imamo zelo malo časa."
Je preprosto sodelovati z Ester Ledecko?
Uf, kje pa. Gre za najzahtevnejše delo, kar sem jih kadarkoli opravljal.
Zato, ker tekmuje v dveh športnih panogah, ali zato, ker je tako dobra, da morate ves čas iskati nove in nove načine dela, da ohranite njeno pozornost in motivacijo?
Niti ne, njena motivacija nikoli ni bila vprašljiva.
Gre za vrhunsko pripravljeno športnico, ki je definicija natančnosti. Kaj mislim s tem? Da si z ekipo ves čas prizadevamo, da smo čim bolj popolni, da je vsak naš nasvet povsem natančen. Če ji rečemo, naj na primer vozi deset centimetrov stran od vrat, potem to mora biti deset centimetrov in niti centimeter manj ali več. Takšna želja po popolnosti je tudi velik pritisk za ekipo.
Edina slaba plat sodelovanja z Ester je, da imamo zelo malo časa. Pred tekmo na Rogli je na primer samo en dan trenirala na deski.
To pomeni, da moramo biti pri svojem delu skrajno učinkoviti in da ne zapravljamo časa po nepotrebnem. To tudi pomeni, da moramo biti zelo kreativni, da smo ves čas na zvezi z njenim smučarskim trenerjem Tomašem Bankom, da na primer obe panogi trenira na isti lokaciji, s čimer skrajšamo čas potovanj in podobno.
"Nič, kar Ester počne, ni lahko in samoumevno."
Kaj ste si mislili, ko je prvič izrazila željo, da bi tekmovala še v alpskem smučanju?
Vsi smo si mislili, da bo težko, smo se pa hkrati zavedali, kako posebna je in da to je mogoče. Mislim pa, da si nihče od nas niti v sanjah ni predstavljal, da lahko tudi v alpskem smučanju dosega tako vrhunske rezultate.
Tudi zmaga v deskanju ni samoumevna. Nemka Ramona Hofmaister (vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala, op. a.) je v tem trenutno izredno močna in ni edina. Nič, kar Ester počne, ni lahko in samoumevno.
Poznate še koga iz sveta alpskega smučanja, ki bi deskal na snegu? Ne, zato, ker je to res izredno težko.
Kje so se prvič križale vajine poti?
Pred leti sva skupaj trenirala. Sodelovala sva z istim trenerjem, Italijanom Erichom Pramsohlerjem, ki pa je zbolel za rakom in se moral posloviti.
Erich je bil še zadnji človek, zaradi katerega sem užival na treningih deskanja, in ko je odšel, sem se odločil, da je čas, da se tudi sam poslovim od tekmovalnega športa.
Naša ekipa se je takrat znašla na prelomnici. Ostali smo brez trenerja in takrat sem kolega iz ekipe Michaela Trappa in Robbyja Burnsa (ameriška deskarja, op. a.) ter Ester vprašal, ali bi želeli, da bi jaz postal njihov trener.
Strinjali so se in tako se je začelo.
Reiter si je kot deskar zmagovalni oder delil tudi s slovenskimi tekmovalci. Leta 2015 v Asahikawi na Japonskem z Žanom Koširjem ...
... in leta 2013 na svetovnem prvenstvu v Stonehamu v Kanadi z Rokom Margučem.
Najbrž pa si niste mislili, da se bo zgodba razvila tako, kot se je.
Seveda ne. Dela sem se lotil izključno iz ljubezni do svojih prijateljev, ki so potrebovali trenerja. Nikoli, ampak res nikoli pa si nisem mislil, da bo moje ime postalo del, sicer droben delček, pa vendar, velike športne zgodovine.
Na neki način ste njen del postali tudi leta 2015, ko ste vložili tožbo proti Mednarodnemu olimpijskemu komiteju, ki je iz olimpijskega sporeda umaknil paralelni slalom, medtem ko sta bili v Sočiju leta 2014 na sporedu dve disciplini alpskega deskanja. Ste verjeli, da vam lahko uspe proti takemu velikanu?
Da, resnično sem verjel in še vedno verjamem, da smo imeli prav in da smo se borili za pravo stvar.
MOK smo tožili zaradi nespoštovanja pravil, ki so jih napisali sami. Zapisali so namreč, da tri leta pred olimpijskimi igrami ne smejo spreminjati pravil, oni pa so z umikom paralelnega slaloma z olimpijskih iger storili prav to.
Reiter se je udeležil olimpijskih iger v Sočiju, kjer sta bili na sporedu dve deskarski disciplini. V svoji paradni, paralelnem slalomu, je takrat zasedel 6. mesto. Ker so disciplino pozneje umaknili z olimpijskega sporeda, je vložil tožbo proti Mednarodnemu olimpijskemu komiteju in izgubil.
Olimpijske igre so bile že napovedane, vstopnice za ogled tekme so bile v prodaji, znano je bilo, kje bo olimpijsko prizorišče … Oni pa so trdili, da je bilo že prej rečeno, da bosta obe disciplini na sporedu samo v Sočiju.
Moj namen ni bil vlačenje po sodiščih, želel sem samo, da spoštujejo pravila, ki so jih določili sami. Ljudje so za trening discipline, ki so jo umaknili iz programa olimpijskih iger, žrtvovali svoj čas in denar, svoje življenje so podredili olimpijskemu cilju.
Ste v tožbo vložili veliko denarja?
Da, ampak pustimo to ...
Kako se je svet deskanja na snegu spremenil, če ga primerjamo s časi, ko ste še sami tekmovali? Glede zanimanja sponzorjev, navijačev, medijev? Ester pravi, da verjame, da je prihodnost deskanja svetla, kaj pa vi?
Mislim, da je to, kar je Ester storila za naš šport, fantastično. Prav zaradi nje vedno več ljudi, ki so do zdaj spremljali zgolj alpsko smučanje, spremlja tudi deskanje. Pogosto se mi dogaja, da mi kolegi iz smučarskih krogov, na primer smukač Steven Nyman, pišejo po deskarski tekmi, da so jo spremljali in da so bili navdušeni. Mislim, da prav zaradi Ester deskanje dobiva več pozornosti kot prej, in mislim, da si naš šport to tudi zasluži.
Deskanje je čudovit šport, je pravi prikaz tehnike curving, ki ti olajša tudi smuko na alpskih smučeh.
Ester pravi, da ne daje prednosti eni od dveh disciplin, da enako rada deska in smuča. Kaj se vam zdi težje?
Vsekakor deskanje. Imaš samo eno desko, smučki sta dve. Ne bi bil rad slišati kot kreten, ampak alpsko smučanje se mi zdi dvakrat lažje kot deskanje.
Smučate?
Da, a ne preveč hitro (smeh, op. a.). In zdi se mi precej lažje kot deskanje.
"Alpsko smučanje v ZDA ni tako priljubljeno kot v Evropi, a ima svoje navijače."
Kako visoko smučanje kotira v ZDA, glede na to, da od tam prihajata kar dve smučarski kraljici, in sicer Lindsey Vonn in Mikaela Shiffrin?
Ne tako zelo kot v Evropi, je pa seveda tudi precej navijačev, ki strastno sledijo smučanju.
Sami ste športno kariero končali septembra 2017. Katerega trenutka se najraje spomnite? Svetovnega prvenstva leta 2013, na katerem ste postali svetovni podprvak v paralelnem slalomu?
Kaj pa vem, medalje mi ne pomenijo veliko. Verjetno leži nekje v škatli, vsa zaprašena. Tisto, kar mi pomeni največ in kar je največ, kar sem odnesel od svoje športne kariere, so prijateljski odnosi.
Na Rogli sem bil neskončno srečen, ko je po dolgem času na zmagovalni oder stopil moj prijatelj iz otroštva Vic Wild. Kar jokal sem. To mi pomeni precej več kot vsi moji rezultatski dosežki.
Kdaj ste nazadnje jokali ob Esterini zmagi?
Uf, na olimpijskih igrah v Pjongčangu, ko je zmagala v superveleslalomu in nato še v deskanju. Še nikoli se nisem tako močno jokal in se smejal v istem dnevu.
Res sem srečen, ker ji lahko pomagam kot trener, saj gre za neskončno ustvarjalen proces. Enako velja za vso ekipo, skupaj si prizadevamo najti kakršnokoli, še tako majhno prednost pred konkurenco.
Zelo sem ponosen na ekipo in Ester, ker vse to, kar počnemo, ni lahko.
Čeprav Ester letos ni veliko tekmovala na deski, sem z mislimi ves čas pri njenih treningih. Verjetno preveč, a tako je. Vem, česa je sposobna.
Imata z Ester še kakšen skupen hobi razen deskanja?
Ester ima samo en hobi, in sicer zmagovanje. Ni tip človeka, ki bi žuriral in iskal nove pustolovščine, želi samo tekmovati in zmagovati. Globoko jo občudujem.
Pri njeni starosti (25 let, op. a.) bi marsikdo že začel popuščati, ona tega ne počne, vedno je sveža. Morda prav zato, ker se ukvarja z dvema različnima športoma.
