SiolNET. Sportal Zimski športi
7,46

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Claudia Riegler: S 46 leti še vedno meša štrene v svetovnem pokalu #intervju

7,46

termometer

claudia reigler
Claudia Riegler je s 46 leti najstarejša tekmovalka v deskarski karavani. Da so leta zgolj in samo številka, dokazuje iz sezone v sezono. Letošnjo je začela s 3. mestom. Foto: Sportida

Če je Noriaki Kasai s 47 leti legenda smučarskih skokov, 52-letni Japonec Kazujoši Miura legenda nogometa, je 46-letna Claudia Riegler iz Flachaua nedvomno legenda deskanja na snegu. Vrhunska športnica, ki je leta 2015 pred domačimi navijači v Avstriji osvojila naslov svetovne prvakinje v paralelnem veleslalomu, se brez težav pogovarja o svoji starosti in je ponosna, kadar sliši, da je mlajšim generacijam v navdih.


claudia reigler Foto: osebni arhiv Čeprav se je šefom v avstrijskem taboru zdelo, da je že s 30 leti prestara za vrhunski šport, je dokazala, da so leta zgolj in samo številka. Vrnila se je še močnejša. Med drugim je uplenila kar tri medalje na svetovnem prvenstvu, vključno z zlato pred domačimi navijači v Kreischbergu leta 2015. 

Letošnjo sezono, svojo 25. v svetovnem pokalu, je začela odlično. Na novem prizorišču v deskarskem koledarju, v ruskem Bannoju, je v paralelnem veleslalomu osvojila 3. mesto in uvrstitev ponovila tudi v Cortini d'Ampezzo slab teden dni pozneje.

V Bad Gasteinu je na ekipni tekmi z Andreasom Prommeggerjem spet stopila na zmagovalni oder (zaostala sta samo za nemškim parom), pred dnevi pa na Rogli sicer odstopila v drugi kvalifikacijski vožnji in se morala zadovoljiti z 22. mestom, a z zanjo značilnim širokim nasmehom rade volje stopila pred Sportalov mikrofon. Tako kot za Ester Ledecko, enega največjih športnih fenomenov, ki dokazuje, da se tudi v alpskem smučanju lahko kosa z najboljšimi, je tekma na Rogli ena najljubših na koledarju.


Stari ste 46 let in ste ena redkih žensk, ki jih poznam, ki se z veseljem pogovarjajo o svoji starosti. Kako vas sprejemajo pol mlajše konkurentke? Kot mentorico, tekmico, vzornico?

Zdi se mi, da kar vse od naštetega. Z dekleti se zelo dobro razumemo in smo res kot ena razširjena družina. Čutim njihovo spoštovanje. Včasih katera od njih pristopi do mene in mi reče, da sem ji v navdih, da se ji zdi tako "kul", kar počnem, in to mi res ogromno pomeni.

Kot hrana za dušo?

Natanko to. Ženskam želim dokazati, da leta niso in ne smejo biti ovira pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Mi sami smo tisti, ki si postavljamo ovire. In če pokažemo, da nekaj, kar se je zdelo nemogoče, je mogoče, bodo to poskusili tudi drugi.

Kako ste se počutili, ko so vas pri 30 letih odslovili iz avstrijske reprezentance z izgovorom, da ste prestari?

Bila sem šokirana! Nisem mogla verjeti! Kako mi to lahko reče nekdo, ki me sploh ne pozna, ki ne ve, kakšni so moji cilji, moje sanje … Danes sem srečna, da sem vztrajala. Najboljši rezultati so prišli šele po tem obdobju.

Res je, da moji rezultati v tistem obdobju sicer niso bili najboljši, prav gotovo pa tudi niso bili najslabši. Nekaj mlajših deklet iz reprezentance je v skupnem seštevku zasedalo mesta za mano.

30 let res ni nobena starost, reprezentančni trener pa je bil prepričan, da gre po 30 letih vse samo še navzdol, kar nikakor ne drži. S tem se seveda nisem strinjala, sama sem se počutila odlično in še vedno se.

claudia reigler Foto: Sportida

Takrat sem začela trenirati z deskarjem Felixom Stadlerjem, leto dni starejšim od mene, ki so ga prav tako vrgli iz reprezentance, najbolj usodno pa je bilo srečanje z Marianom Schlechterjem, takratnim trenerjem nemške ekipe.

Čutila sem, da res verjame vame. Takrat sem zamenjala desko in spremenila tehniko deskanja. Imel je res dobro predstavo o tem, kaj potrebujem. Marian je bil ključna oseba v procesu mojega vračanja v svetovni pokal.

Spomnim se, da je glavnega trenerja avstrijske reprezentance skušal prepričati, naj mi da leta 2004 v Soeldnu na domači tekmi priložnost … Dobila sem jo, jo izkoristila in tekmo končala na 4. mestu. Trenerju ni ostalo drugega, kot da me vzame tudi na naslednjo tekmo.

Največji uspehi Claudie Riegler:

S svetovnega prvenstva v La Molini se je vrnila z dvema medaljama. S svetovnega prvenstva v La Molini se je vrnila z dvema medaljama. Foto: Getty Images 1. mesto v paralelnem veleslalomu, svetovno prvenstvo, Kreischberg 2015.

2. mesto v paralelnem veleslalomu, svetovno prvenstvo La Molina 2011.

3. mesto v paralelnem slalomu, Svetovno prvenstvo, La Molina 2011.

Štiri zmage v svetovnem pokalu v deskanju na snegu. Prva leta 1999 v Olangu v Italiji, zadnja v Bad Gasteinu januarja 2019.

Dve zmagi v disciplini snowboardcross – kjer nastopa njena sestra Manueal Riegler, svetovna prvakinja v paralelnem veleslalomu iz leta 2005.

Potem niste izpustili nobene sezone svetovnega pokala?

Ne. Ker sem dosegala dobre rezultate, so me v ekipi morali plačati, tudi če glavnemu trenerju to ni bilo všeč. Uradno pa v ekipi nisem bila kar tri leta! Sezono sem končala na skupno 7. mestu, v avstrijski reprezentanci pa je bila samo ena tekmovalka bolje uvrščena od mene.

Še vedno se spomnim, bili smo na Švedskem, ko je trener avstrijske reprezentance dejal, da kljub mojim rezultatom ne misli menjati sistema in da me ne bo vzel v ekipo. Takrat sem prvič resno razmišljala o koncu kariere. Za nameček sem zamudila še tri priložnosti za uvrstitev na olimpijske igre v Torinu. Psihično enostavno nisem bila dovolj trdna. Nato sem si zlomila še golenico in zdelo se mi je, da je res napočil čas za slovo.

Na svetovnem prvenstvu v Avstriji je leta 2015 postala svetovna prvakinja v paralelnem veleslalomu. Na svetovnem prvenstvu v Avstriji je leta 2015 postala svetovna prvakinja v paralelnem veleslalomu. Foto: Sportida

No, potem pa se je naslednjo sezono v celoti zamenjalo vodstvo reprezentance in vse skupaj je dobilo pozitivnejšo noto. Vodstvo reprezentance mi je dalo še eno priložnost. Prižgali so mi zeleno luč za nastopanje v svetovnem pokalu, in mi sporočili, da se v primeru dobrih rezultatov, lahko vrnem v reprezentanco. In sem se.

Eden vaših največjih uspehov je prav gotovo naslov svetovne prvakinje, ki ste ga osvojili pred domačim občinstvom leta 2015 v Avstriji. Kaj je zdaj vaš cilj? Napredovanje v izločilne boje med najboljših 16 najbrž ni dovolj?

Pred to sezono sem si rekla, da želim biti bolj konstantna. Lanska sezona je bila v tem pogledu zelo nastanovitna – zmagala sem v Bad Gasteinu, potem sem bila peta, pa tudi zelo skromna, 40. Večkrat sem pristala v snegu, tako kot tokrat na Rogli.

Letos se počutim dokaj samozavestno in vedno pravim, dokler bom samozavestna in hitra na progi, bom vztrajala, pa tudi rezultati bodo prišli. Sicer pa novinarjem nikoli ne razlagam, da si želim zmage v svetovnem pokalu, kolajne na velikih tekmovanjih, svoje cilje raje ohranim zase.

Olimpijske igre v Pekingu leta 2022 torej za vas niso predaleč? To bi bile vaše pete igre, najboljši rezultat pa je 7. mesto v paralelnem veleslalomu iz Vancouvra leta 2010.

Težko rečem. Če se bom po koncu te sezone odločila, da še vztrajam, potem bom vztrajala do Pekinga. Tudi mene zanima, kako dolgo bom še fit in kako dolgo se bom še lahko kosala s pol mlajšimi tekmovalkami.

claudia reigler Foto: Sportida

Pa občutite razliko zaradi let? Ali za regeneracijo potrebujete več časa kot pred leti?

Ne. Enostavno poslušam telo. Ko je šibko, si vzamem prost dan. To je razlika med mano in mlajšimi generacijami, ki trenirajo preveč. Od nekdaj veliko časa namenjam svojemu telesu.

Menda pred tekmo izvajate jogo in meditacijo.

Res je, zelo dobro se zavedam pomena mentalne priprave.

Če bi kariero zaključili danes. Kaj bi bil vrhunec vaše kariere?

Nedvomno svetovno prvenstvo v Kreischbergu leta 2015, moja prva zmaga v svetovnem pokalu leta 1999, in pa seveda zmaga v domačem Bad Gasteinu.  

Kako je bilo na svetovnem prvenstvu prisluhniti himni svoje države?

Izjemno. Vedno sem si predstavljala, da bom jokala, potem pa nisem iz sebe iztisnila ničesar drugega kot golo srečo in ogromen nasmešek na obrazu. Krasen občutek je, ko je vse garanje poplačano.

Vam je ta naslov zelo spremenil življenje?

Da, predvsem glede zanimanja sponzorjev. Včasih, ko sem preverila stanje na računu, sem se lahko le držala za glavo. Po tej medalji se je moje finančno stanje nekoliko popravilo.

Lahko dobro živim, seveda ne tako kot alpski smučarji, sem pa zadovoljna. Nekaj denarja lahko celo investiram, saj se udeležujem raznih delavnic, predvsem na področju mentalne priprave, saj vem, da mi bo to koristilo v življenju po koncu kariere.  

Prihajate iz države, kjer je alpsko smučanje alfa in omega. Kako to razliko občutite deskarji?

Zelo. Avstrija je smučarska država, no, pa tudi nogometna. Ta dva športa sta non stop na televizijskem sporedu, medtem ko deskanje običajno dobi priložnost samo takrat, kadar tekmujemo v Avstriji.

Claudia Riegler ima soimenjakinjo v smučarskih vodah. Tudi smučarska Claudia je Avstrijka, vendar je večji del kariere tekmovala za Novo Zelandijo. Claudia Riegler ima soimenjakinjo v smučarskih vodah. Tudi smučarska Claudia je Avstrijka, vendar je večji del kariere tekmovala za Novo Zelandijo. Foto: Reuters

Na Rogli ste ostali brez izločilnih bojev. Boli? Tudi po dolgoletnih izkušnjah v svetovnem pokalu.

Da. Običajno si tudi takrat, kadar se mi ne uspe uvrstiti v finale, ogledam izločilne boje, tokrat pa tega enostavno nisem zmogla. Preveč boli. Kaj pa vem, še vedno želim na vsaki tekmi dati vse od sebe. Motivacije mi prav gotovo ne manjka. Še posebej letos, ko sem res odlično začela sezono (3. in 5. mesto v Rusiji), kar mi je vlilo ogromno samozavesti. Počutila sem se tako lahkotno. Moj glavni cilj te sezone je bil – in to govorim povsem iskreno – uživati na vsaki tekmi.

Kot da je zadnja?

Da. To je povezano tudi z raziskavo, ki sem jo opravila v povezavi z nevro-mentalnim izobraževanjem, skozi katerega sem se naučila marsičesa. Tudi o delovanju možganov, o hormonih, ki vplivajo na naše telo – ko sem pisala diplomsko nalogo, sem prišla do številnih trenutkov razsvetljenja, ko sem ugotovila, zakaj sem včasih dobra in zakaj ne. Kar zadeva mene, je vse v glavi.

Na Rogli je prejšnji konec tedna ostala brez izločilnih bojev. Na Rogli je prejšnji konec tedna ostala brez izločilnih bojev. Foto: Matic Ritonja/Sportida

Sodelujete s športnim psihologom?

Občasno delam s psihologinjo, ki je vodila izobraževanje, ki sem ga prej omenila. Mislim, da imam kar nekaj orodij, s katerimi si lahko pomagam. S tem bi se rada ukvarjala tudi po koncu kariere. Svoje znanje bi rada predajala drugim. Čutim, da sem se zelo spremenila.

claudia reigler Foto: Sportida Ste danes druga oseba, kot ste bili pred 25 leti, ko ste začenjali kariero v svetovnem pokalu?

O, ja! Povsem druga. Na začetku sem bila v štartni hišici tako živčna, da težko opišem. Danes sem bolj vznemirjena, nisem pa živčna do takšne mere, da bi me to ohromilo. Lahko se kontroliram in res lahko uživam.

Kako si predstavljate prihodnost deskanja na snegu?

V Avstriji, še posebej na področju Koroške in Štajerske, se še vedno zelo veliko otrok ukvarja z alpskim deskanjem, v drugih zveznih deželah pa niti ne. Tudi v Aziji se veliko deska in tam imamo ogromno tekem.

Spremljajte še kak drug šport?

Smučanje in nogomet, kadar so na sporedu večja tekmovanja, rada imam tudi odbojko na mivki in tudi sama ji posvečam kar nekaj pozornosti.

Kdo je trenutno najbolj priljubljen avstrijski smučar?

Kar nekaj jih je, spremljam predvsem žensko smučanje, saj je moja sestra njihova predstavnica za stike z mediji. Navdušena sem predvsem nad žensko ekipo v hitrih disciplinah, predvsem zaradi kemije, ki se je ustvarila znotraj ekipe. To se mi zdi izredno pomembno.  

Z deskanjem na snegu se ukvarjate že celo večnost. Je bila to vaša prva športna ljubezen ali se je tako kot za marsikaterega deskarja vse skupaj začelo na klasičnih smučeh?

Res je, moja športna pot se je začela na alpskih smučeh. Skupaj s sestro sva bili članici otroške ekipe avstrijske dežele Salzburg, potem pa sta starša pri mojih 12 letih ugotovila, da bo smučanje za našo družino enostavno predrago, zato sva prenehali trenirati.

Potem pa sem se nekaj let pozneje začela ukvarjati z deskanjem na snegu in mislila sem si, zakaj pa ne bi poskusila odpeljati nekaj tekem, da vidim, kam sodim, in takoj mi je bilo všeč. Zelo rada tekmujem.

"Ester mi je zelo všeč. Dokazuje, da je vse mogoče." "Ester mi je zelo všeč. Dokazuje, da je vse mogoče." Foto: Matic Ritonja/Sportida

Kakšno je vaše mnenje o Ester Ledecki, ki tekmuje v obeh športih, deskanju in smučanju, in ne samo to – tudi zmaguje v obeh.

Uf, zelo mi je všeč. Veliko ljudi je trdilo, da je to nemogoče, da je nezdružljivo, pa je dokazala, da je res vse mogoče.

Ker sva začeli z leti, z leti še končajva. Kako ostajate tako mladi? Pravite, da nimate niti enega sivega lasu.

Nekaj je v družini – smo zelo povezana družina, ker je prav gotovo zelo pomembno – nekaj pa je v tem, da se res zelo veliko smejim, smeh pa je nasploh zelo koristen.

Poleg tega se nikoli ne ukvarjam z vprašanji, kaj bo, ko bom res stara, kaj se bo zgodilo z mojim telesom, ali kje čutim bolečine - teh vprašanj enostavno ni v mojem programu.

Po naravi sem zelo optimistična in tako tudi razmišljam. Osredotočam se na dobre stvari v življenju. Seveda mi vedno ne uspeva, in veliko izzivov me je že testiralo, ampak konec koncev – osredotočam se na dobre stvari. Seveda pa tudi pazim, kaj vnašam v svoje telo.

Pišete dnevnik?

Občasno, kadar se mi zgodi nekaj res zelo lepega. Zavedam se, da tisto, kar govorimo naglas in si zapišemo, v naših mislih ostane dlje.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 18
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin