Stenmark in Križaj: viteštvo tudi po četrt stoletja

Kot bi se želeli po tem, ko so v medijih gostovali predvsem na račun finančnih težav, prodaje stoodstotnega deleža ruskemu skladu VR Capital in ameriškemu Merrill Lynch International ter vračanja desetmilijonske državne pomoči, za katero je Evropska komisija ocenila, da je bila nedovoljena, pri Elanu okleniti najbolj zlatih časov, so ob praznovanju 70. obletnice znova združili dva zgodovinska ambasadorja. Resda ne v Begunjah, kjer stoji Elanova tovarna športne opreme, temveč v Ljubljani, sta si v roke znova segla švedski as alpskega smučanja Ingemar Stenmark in njegov slovenski tekmec v 70. in 80. letih preteklega stoletja Bojan Križaj.

Dve državi, dva velikana

Čeprav se bo ob koncu tedna na ledeniku Rettenbach nad Söldnom začela že jubilejna petdeseta sezona svetovnega pokala, smučarska elita pa je, medtem ko se nekdanja mojstra belih strmin nezadržno bližata 60. letu starosti, postregla z nemalo zvezdniki, njun status smučarskih legend ne bledi. Križaj, svojevrstni znanilec avantgarde tedanjega jugoslovanskega in predvsem slovenskega alpskega smučanja, ostaja najuspešnejši moški smučar naše države. Stenmark, občutno čvrsteje zasidran tudi v mednarodnem mozaiku smučarske večnosti, pa bo s kar 86 zmagami v svetovnem pokalu najverjetneje še lep čas rekorder.

Oba sta zaznamovala obdobje, v katerem si je alpsko smučanje začelo utirati pot do statusa nacionalnega slovenskega športa, in bila redna "gosta" slovenskih družin, zbranih pred malimi ekrani predvsem ob sobotnih in nedeljski dopoldnevih. "Naš Bojan" je bil prvi pravi slovenski smučarski idol, hladnokrvni Šved pa ikona tega športa in zaradi Elanovih smuči, na katerih je zmagoval in osvajal globuse ter kopičil kolajne z največjih tekmovanj, vselej, v slovenskem pojmovanju, vsaj kanček tudi – naš.

"Stenmark? Nočna mora!"

"Tekmovati s Stenmarkom je bila nočna mora. Ne le zame, temveč za celoten rod. Ne govorim o tem, da bi bil nečloveški, da ga ne bi imeli radi. Govorim o njegovih sposobnostih. Ko je želel zmagati, je pač zmagal. Pritisnil je na stopalko za plin in nas deklasiral," pravi Križaj, sicer član Hrama slovenskih športnih junakov, ki kot slikovit primer navaja veleslalom v Jasni leta 1979. Tedaj je Šved slavil eno od svojih številnih zmag, Križaj pa je za njim na drugem mestu zaostal za kar štiri sekunde in šest stotink, kar je še danes najvišja razlika med prvouvrščenima.

"Ko danes gledam nazaj, si moram šteti v čast, da sem tekmoval in nekajkrat celo treniral v njegovi družbi. Celotni generaciji je dal velik pečat. Dodaten privilegij pa vidim v dejstvu, da sem lahko smučal na smučeh istega proizvajalca. Če nekdo na teh smučeh serijsko zmaguje, potem veš, da imaš na nogah vrhunsko opremo," pripoveduje 58-letni Tržičan.

Je lahko nekdo boljši kot prvi?

Stenmark je bil kajpak tudi tarča drugih proizvajalcev smuči. Nekoč je snubitev zaustavil s preprostim vprašanjem. "Pravite, da bom na novih smučeh še boljši. Res? Sem lahko boljši kot prvi?" je dejal Stenmark. Svoje odločitev ne obžaluje, saj pravi, da je bil na slovenskih smučeh najhitrejši. Tudi drugih potez v izjemno uspešni karieri, v kateri je moral pogosto tekmovati predvsem sam s seboj, ne.

"Ko si tolikokrat pred tekmeci, si moraš postavljati nove cilje. Motivacijo iščeš v zmagovanju z vse večjo prednostjo, v nizu zmag in podobnem," ob novem obisku Slovenije, kjer so proizvajali njegove smuči in kjer je slavil dve zmagi, pripoveduje danes 59-letni Skandinavec.

Od njegove zadnje tekme je minilo že dobrih 26 let, od Križajeve dobro leto več. Zanimivo pa je, da je prav v trenutkih njegovega poslavljanja na svet prijokal Marcel Hirscher, tri mesece pozneje pa še Anna Feninger, torej smučarja, ki sta v zadnjih sezonah vladarja svetovnega pokala.

Družinski človek

Medtem ko se danes Križaj ukvarja z zeleno energijo in v tej vlogi sodeluje z republikami nekdanje skupne države, pa njegov švedski tekmec nima prave službe. "Doma sem. Ukvarjam se z urejanjem hiše in vrta ter družino. Večkrat se kot rekreativni smučar odpravim tudi na sneg, večinoma s hčerko," pripoveduje pred novinarji še vedno zelo zadržani in redkobesedni šampion, ki živi v okolici Stockholma. Tam ne uživa vloge velikega smučarskega zvezdnika. Za takšnim statusom tudi ne hrepeni. Tudi ob vprašanjih o športnih podvigih in spominih se ne zna zatopiti v daljši pogovor. Še najbolj se je pred leti sprostil, ko je nastopil v televizijskem šovu Zvezde plešejo. "Na smučarsko kariero me spominjajo predvsem novinarji. Včasih se znajdem v zagati, ker se marsičesa ne spominjam več," pravi dvakratni olimpijski prvak, ki pa z izbranimi besedami govori o slovenskih tekmecih in navijačih.

"Bojan je bil odličen tehnični smučar. Spoštoval sem ga, čeprav sva se večinoma srečevala zgolj na snegu. Po tekmah in treningih sem se najraje odstranil v svoj hotel. Posebno poglavje vašega smučanja pa je Rok Petrovič, ki je uvedel nov slalomski slog z dvoročnim odrivanjem količkov. Bil je nepremagljiv, zato smo ga vsi posnemali. Vem, da ste ju v vaši državi znali ceniti. To sem občutil na kranjskogorskih tekmah, ko je bilo vzdušje izjemno, nemara celo primerljivo s tistim v Kitzbühelu. Pri tem pa moram priznati, da so navijači vedno toplo sprejeli tudi mene," dodaja lastnik treh velikih kristalnih globusov, ki se zaveda, da bi bila ta zbirka verjetno še zajetnejša, če pri Mednarodni smučarski zvezi kot odgovora na njegovo prevlado v svetovni pokal ne bi uvedli superveleslaloma.