Štefan Hadalin in njegov užitek na "replay"

Foto: Reuters "Joj, kako sem se zadrl. Še zdaj me boli grlo," je dan po slalomskem spektaklu v Schladmingu, kjer je bil še nekaj vrat pred ciljem v boju za mesto med peterico, priznaval Štefan Hadalin. Čeprav se je zavedal zapravljene priložnosti, si je poskušal dopovedovati, da je v dobršnem delu nastopa vendarle pokazal nesporno kakovost. "Nova priložnost bo že še prišla," si je dopovedoval. In je. V kombinaciji 55. svetovnega prvenstva v Aareju.

Po korektno in predvsem pogumno opravljeni smukaški nalogi je stvari v svoje roke vzel v slalomu. Kot bi mu ritem narekovala Big Foot Mama. Igrivo, ritmično, napadalno. Toda ... "Nisem bil povsem prepričan, da bo dovolj," priznava. Pa je bilo. Dovolj za srebrno. Dovolj za šele drugo moško kolajno za samostojno Slovenijo na svetovnih prvenstvih in zapolnitev zadnje bele lise. Do včeraj namreč še noben Slovenec na tekmah svetovnega pokala ali velikega tekmovanja ni stal na stopničkah za zmagovalce v kombinaciji.

Sportal Bliskovit slalomski udarec za zgodovinsko kolajno Štefana Hadalina

Med novinarji slovite kot zelo zgovoren in iskriv sogovornik. A ko ste pred mikrofon nacionalne televizije prvič stopili kot svetovni podprvak, ste ostali brez besed. Kaj vam je takrat švigalo po glavi?
Vse. Prehojena pot, ki me je popeljala do točke, na kateri trenutno sem. Na njej so bili lepi in slabi trenutki. Vzponi in padci. Veliko je bilo bolečin, veliko solza, žalosti … Seveda, veliko je bilo tudi smeha. V trenutkih, kakršen je, ko osvojiš kolajno, privre vse na plan. Nekako doživiš vso pot. Zato je razumljivo, da sem ostal brez besed, oči pa so se mi orosile.

Sportal Zakaj na svetovnih prvenstvih pod okriljem FIS podeljujejo snežinke?

Je mali Štefan pred 15 leti, ko je v domači sobi na stolu "vadil" stanje na stopničkah, zadel občutke, ki so vas nato prevevali 11. 2. 2019?
Ne vem, res ne vem. Misli še niso sveže. Ne dojemam, kaj se je zgodilo. Sem pa prepričan, da bo vse skupaj prišlo za mano.

Smukaške prvine mu niso tuje, čeprav mu je članski preboj uspel med slalomisti. Foto: Sportida

Vas je ta dan spremenil?
Prepričan sem o tem, da me je. Kolajna vsakogar spremeni. In prav je tako. Za tistega, ki ga takšen uspeh ne spremeni, lahko rečemo, da je z njim nekaj narobe. No, ali pa si tega niti ni zaslužil. Če namreč ne čutiš te kolajne, če se ne zavedaš njenega pomena in te posledično ne spremeni, je vse skupaj prišlo mimogrede. Potem je verjetno normalno, da vsega skupaj ne znaš oceniti in ovrednotiti. Mene je kolajna spremenila. Verjamem pa, da ne preveč. Ko bom znova na smučeh in v štartni hišici, želim biti stari "Štef", ki da vedno vse od sebe. Tisti, ki je zbran, ki napada in si upa biti drzen.

Se še spominjate bronaste kolajne Mitje Kunca?
Ne. Vem, da je bil bronast v St. Antonu. Star sem bil pet let in pol. Verjetno sem tekmo tudi gledal, a se teh trenutkov ne spominjam. Ko brskam po svojem spominu, mi od velikih tekmovanj na misli najprej pridejo zimske olimpijske igre leta 2002 v Salt Lake Cityju. A le bežno. Še bolj sveži pa so spomini na igre v Torinu štiri leta pozneje. Tedaj sem vedel, kaj se dogaja.

Slalomski odziv, ki nakazuje, da ni bil prepričan, ali bo prikazano dovolj za skok na stopničke. Foto: Sportida

Postali ste svetovni podprvak v kombinaciji, v disciplini, ki naj bi se kmalu znašla na smetišču zgodovine. Obžalujete ukinjanje križanca med slalom in smukom?
Težko komentiram. Nisem tisti, ki o tem odloča. Osebno mi je disciplina pri srcu. Morda je za marsikoga to neatraktivna disciplina. A v smučarskem smislu je zelo zanimiva, predvsem pa nagrajuje vsestranske smučarje, torej tiste, ki imajo znanje tako v hitrih disciplinah kot tudi v slalomu.  

Lahko pa je tudi nevarna disciplina. Tudi vi ste bili med smukaškim nastopom nekajkrat na robu odstopa. Se tu pozna, da imate večinoma na nogah (vele)slalomske smuči?
Se strinjam. To je poseben izziv. Tveganje. Manj kot treniraš in nekatere prvine obvladaš, več tvegaš. Zato moraš dobro oceniti med koristnostjo vloženega tveganja in izkupičkom. Jaz sem hodil po robu. A očitno sem se zadrževal na pravi strani. Nekajkrat sem bil res blizu nepravi strani. Kljub srebrni kolajni se zavedam, da bom moral v prihodnje, če bo seveda ta disciplina še na sporedu velikih tekmovanj, opraviti več smukaških treningov. Tudi zaradi samozavesti, ki je na takšnih preizkušnjah pač tako zelo pomembna.  

Junak dneva Foto: Reuters Se vam zdi, da morate po uspehu kariere vseeno brzdati čustva, ker vas čakata še veleslalom in slalom?
Seveda. Ni mi lahko. Ta čustva namreč težko brzdaš. Del sem jih zanesljivo že sprostil. A sem dovolj priseben. Že dan po osvojeni kolajni me namreč čaka trening. Nato pa tekmi, ki bosta zame zelo pomembni. Prešernega razpoloženja in pravega proslavljanja kolajne si ne morem privoščiti. To pa bom zanesljivo storil po sezoni.  

Kaj si obetate od slaloma in veleslaloma?
Izkoristiti moram val sproščenosti, ki mi ga je dala kombinacijska kolajna. V veleslalomu moram vsekakor pokazati več, kot pa sem v dosedanjem delu zime. To mi nalaga tudi moje zavedanje, da sem tega sposoben. Slalom? Ponoviti kombinacijsko predstavo. "Repeat" in "replay", pa gremo naprej.

Zveni kot hit vaše priljubljene skupine Big Foot Mama …
Užitek na "replay", mar ne? Tako je! To bo moja misel pred slalomom – užitek na "replay".

Sportal "To je tvoja priložnost. Izkoristi jo!"

Foto: Reuters

Sportal "Ko je v kolenu počilo, sem vedel, da je vsega konec"

Sportal Ilka je vedela že na štartu

Sportal Znana slovenska postava za ekipno tekmo