Sobota, 16. 1. 2021, 4.00
9 mesecev, 1 teden
Sobotni intervju: Gorazd Bertoncelj
"Slovo ni bilo poraz, trenerji imamo rok trajanja" #video
"Moja želja je bila, da bi kaj korenito spremenili na več področjih, vendar so potrebne bolj rahle spremembe, po kapljicah. To smo v drugi sezoni tudi naredili. Bistveno bolje je bilo. Marsikaj je mogoče narediti bolje," je v sobotnem intervjuju nekdanji selektor A-reprezentance Gorazd Bertoncelj dal vedeti, ko je pogledal na svoje delo na čelu osrednje skakalne reprezentance. Od nje se je poslovil na svetovnem prvenstvu v poletih v Planici, kjer je izbruhnila afera, ki se je je v sobotnem intervjuju prav tako dotaknil. Kakor tudi dela s Petrom Prevcem, velikega Kamila Stocha, novega selektorja Roberta Hrgote …
Gorazd Bertoncelj je leta 2018 vstopil v velike čevlje, ki jih je pred njim nosil Goran Janus. Pod njegovo taktirko so se spisali številni uspehi slovenskih skakalcev, v osredju je bil Peter Prevc z vsemi medaljami, osvojenim zlatim orlom, velikim kristalnim globusom za najboljšega v svetovnem pokalu … Kot je poudaril, je poskušal ob ustoličenju narediti konkretne spremembe pri skakalcih, vendar je kmalu ugotovil, da je treba z izdelanimi osebami delati drugače. Zato je v drugi sezoni naredil drugačen korak. In ko so se v prejšnji skakalci začeli dvigovati na skandinavski turneji in bili vse bolj vroči pred marčevskim svetovnim prvenstvom v poletih na Letalnici bratov Gorišek v Planici, je slovenski val zaustavil novi koronavirus.
V tej sezoni se mozaik ni zložil, kot so hoteli posamezniki, zato je na decembrskem svetovnem prvenstvu v poletih na domačih tleh izbruhnila afera, ki jo je z zapisom na družbenem omrežju sprožil mladi Timi Zajc in zahteval spremembe na trenerskem mestu.
Zaradi dogodkov je po pogovorih z vodilnimi na SZS Bertoncelj, ta je bil deležen tudi ustnih groženj, zapustil mesto glavnega trenerja A-reprezentance, a hitro našel novo zaposlitev v skokih. Delati je začel v službi, ki jo je opravljal pred prihodom na osrednje selektorsko mesto. V Državnem panožnem centru v Kranju (DPNC) se je namreč sprostilo mesto trenerja za delo s skakalci, starimi od 16 do 18 let, s katerimi je do nedavnega delal Jani Grilc, zdaj pomočnik Roberta Hrgote v osrednji članski reprezentanci.
Zaradi poznavanja okolja mu ni bilo težko spremeniti miselnosti pri delu z mladimi. Jasno je, da bo do konca marca opravljal to funkcijo, nato pa se bo z odgovornimi na Smučarski zvezi Slovenije (SZS) pogovoril, kako bo nadaljeval zgodbo v slovenskih skokih.
Po navadi tisti, ki so morali predčasno zapustiti trenerski stolček, kar nekaj časa ne spregovorijo javno. Vi ste bili vedno dostopni in tega ne spreminjajte niti zdaj.
Nisem zamerljiv človek, zato s tem nimam težav.
Ko ste pred dvema letoma prevzeli funkcijo glavnega trenerja A-reprezentance, ste morda imeli kaj pomislekov? Ali ste se takoj odločili?
Vedno se pojavijo dvomi, vprašanja. Premislil sem, želja je bila, da nadaljujemo zgodbo, ki se je začela pod Janusom. Čevlji so bili veliki, izziv tudi. Rezultatski cilji so bili visoki. Tudi sam nisem zadovoljen s povprečjem. Želel sem ustvariti dobro zgodbo.
Predhodnik Goran Janus je naredil veliko. Ali ste zaradi tega čutili kaj dodatnega bremena, saj so dobre rezultate pričakovali tudi pod vašo taktirko?
Breme in pritisk morata biti. To je sestavni del trenerske zgodbe, športa. Če ni pritiska, tudi rezultatov ni. Ne smeš pa pasti pod bremenom pritiska.
Ste se normalno kosali z njim?
Normalno. Imel nisem nobene osebne stiske. Stresa nisem imel niti po aferi v Planici, ne glede na to, kako so vsi sočustvovali z mano. Dejal sem jim, da ni potrebe.
Te teme se bomo dotaknili v nadaljevanju. Prej pa še povejte, kakšno razliko ste opazili med vodenjem članskih skakalcev in mladincev, s katerimi ste delali pred tem.
Razumljivo je razlika. Člani so že samostojne osebnosti. Veliko vedo, vsega ne. Veliko lažje je voditi najstnike, bolj zaupajo. Če želiš zgrajeno osebnost spremeniti, je težko, pa čeprav se kot oseba dograjujemo vse življenje. Starejši kot so, težje je.
Kako je bilo delati s Petrom Prevcem, nekoč velikim prvakom? Verjetno je drugačna osebnost.
Seveda gre za spoštovanje, ne pa za strahospoštovanje. Z njim sem delal, ko je bil še otrok. Mislim, da med 13. in 15. letom. Poznal sem ga že od prej. Kot vse brate Prevc, zato s tem ni bilo nobenih težav.
V reprezentanci je želel narediti korenite spremembe, a je kmalu ugotovil, da pri skakalcih, ki že imajo izgrajeno osebnost, to ne bo lahko. Zato je naredil korak nazaj.
Ali ste zadovoljni s tem, kar ste naredili v dobrih dveh sezonah?
Da in ne. V prvi sezoni je bilo kar nekaj poškodb, zlasti Petrova. Izpustil je vse pripravljalno obdobje. Od te sezone nismo mogli veliko pričakovati, čeprav smo bili malce naivni. Vedno moraš upati na najboljše, pričakuješ najslabše. Mislili smo, da bo splavalo, vendar ni bilo tako. V drugi sezoni je bil soliden, bila je njegova četrta najboljša sezona. V tej tudi ni šlo po željah.
V prvi sezoni smo imeli Timija, ki je bil konstanten in je prvič zmagal. Za tako mladega skakalca je bila odlična sezona. V tisti smo bili ekipno dovolj močni, razen ob koncu sezone. V drugi sezoni je bilo mnogo bolje. Uresničili smo skoraj vse zastavljene cilje, tako novoletno turnejo kot svetovni pokal. Lansko leto, ko smo bili v odlični formi, je odpadlo svetovno prvenstvo v Planici.
Ta sezona se ni odvila po pričakovanjih. Vsaj za zdaj še ne. Zadovoljni smo z Anžetom Laniškom, ki je v treh sezonah naredil zelo lep, postopen napredek. Na pravi poti je. Če bo nadaljeval delo teh treh let, bo dosegal vrhunske rezultate, kot jih je letos in v prejšnji sezoni. In tudi konstantni vrhunski rezultati bodo prišli.
Ali mislite, da bi bilo kaj drugače, kar zadeva vzdušje v ekipi, če ne bi bilo koronavirusa, ki je lani prekinil vaš val na skandinavski turneji, na kateri so bili slovenski skakalci dobro razpoloženi? Torej tik pred svetovnim prvenstvom v poletih v Planici, ki je bilo nato prestavljeno.
Če, če … Takrat smo bili v dobri formi. Imeli smo vsaj pet, če ne šest skakalcev. Štirje so bili zmožni skočiti na stopničke. In ko imaš enkrat tako močno ekipo in nisi odvisen od posameznika, lahko preostali dobro skočijo. Težko je v tem trenutku, ko je na primer novoletna turneja slonela na Anžetu Lanišku. Na koncu se ni izšlo, čeprav je imel nekaj vrhunskih skokov in rezultatov.
Petra Prevca je treniral že v mladih letih. Ob njegovem ustoličenju je imel Peter Prevc težave z gležnjem, ki ga je operiral, po operaciji pa se je lovil in še zdaj ni tako, kot bi moralo biti.
Prej, ko ste dejali, da ste bili naivni, ste mislili na poškodbo gležnja Petra Prevca?
Da, poškodba je bila zelo težka. Skočni sklep, gibljivost v gležnju je pri skokih izjemno pomembna. Biti mora gibljiv, prožen. Na tem temelji skakalni počep. Če ga nimaš, je zelo težko kakovostno odskočiti in potem leteti. Mislili smo, da bo z manjšim številom skokov naredil preskok in prišel v formo. Videli smo, da ne gre tako hitro. Kot pri vseh poškodbah pri skokih. Vidimo, da imajo povratniki po poškodbah kolena ali hrbta težave in ne gre tako hitro. Včasih trenerji želimo.
Kaj bi storili drugače, če bi vam dali možnost?
V prvi sezoni smo pri zdravih tekmovalcih korenito spremeniti veliko stvari, ampak, kot sem že dejal, pri članih težko narediš korenite spremembe, ker verjamejo v nekatere stvari od prej. Ljudje imamo določene navade. Moja želja je bila, da bi kaj korenito spremenili na več področjih, vendar so potrebne bolj rahle spremembe, po kapljicah. To smo v drugi sezoni tudi naredili. Bistveno bolje je bilo. Marsikaj je mogoče narediti bolje.
Ali jemljete slovo kot poraz?
O porazu ne razmišljam. Trenerji imamo v vrhunskem športu rok trajanja. V vseh športih je tako. Imam pa pri sebi še osebni izziv, da bi lahko naredili kaj več.
Vrata selektorskega mesta še puščate odprta?
V tem trenutku to ni mogoče. Morda kdaj v prihodnje. Tudi trenerji se počasi staramo. Trenutno imam še precej energije in volje, potem bomo videli.
Timi Zajc je sprožil kepo, ki je odnesla selektorja Gorazda Bertonclja.
Kaj pa, če bi prišla ponudba iz tujine?
Skakalni svet je razdeljen na šest močnih narodov, preostalo so ekipe s posamezniki ali pa igrajo obrobno vlogo. V takšnih sredinah je razmeroma težko uspeti. Jasno, nič ni nemogoče. Vprašanje je, ali bi zapustil družino z majhnimi otroki.
Vas je šokiral odziv oziroma napad najmlajšega člana, s katerim sta prej, vsaj videti je bilo tako, dobro sodelovala že v njegovih mlajših letih?
Kot trener sem vsem svojim tekmovalcem dal največ, kar sem lahko. Vedno sem se trudil omogočiti čim boljše pogoje na vseh področjih. Da imajo možnosti za čim boljši razvoj, vrhunske rezultate. Vedno sem se trudil za to. Jasno je, da ti potem ni vseeno. Šokiralo me ni, ker sem takšno stvar pričakoval. Ker sem pričakoval, me to ni šokiralo.
Ste to pričakovali že med sezono ali po njej?
Indici so se že pojavljali, da bo, ko ne bo šlo, takšen odziv.
Timi Zajc je poudaril, da so fantje zahtevali spremembe pri delu in na strokovno vodstvo naslovili pismo. Ali ni bilo mogoče nič narediti oziroma za kakšne prošnje je sploh šlo?
V nobenih sredinah ni vse idealno. Vsak ima svoj pogled na določene stvari. Tu ne vidim težave. Pred sezono smo pismo precej podrobno obravnavali. Poskušali smo se približati tekmovalcu, ugoditi. Trudili smo se, vsega pa tudi ne moremo spremeniti in biti precej drugačni. Zlasti ne na umeten način. Nekaj stvari smo izboljšali, v celoti ne, ker je v praksi pravzaprav to nemogoče.
Gorazd Bertoncelj in Timi Zajc sta bila na domačem prvenstvu v Planici osrednji imeni, nihče od njiju pa ga ni dočakal do konca. Drugi je bil zaradi svoje poteze izključen, prvi odstavljen.
Ali so v pismu fantje pisali skupaj ali so se tematike lotili posamezno?
Vsak je izrazil svoje želje. Težko je. Vsak ima drugačen pogled na določene stvari in težko je uskladiti vse.
Ali ste kdaj že doživeli pritisk staršev?
Do zdaj nisem imel takšnih večjih pritiskov. Fantje so že polnoletni, eni so bolj, drugi manj zreli. O strokovnih stvareh se pogovarjam izključno s skakalci. To sem pokazal. S starši se lahko pogovarjamo o nekaterih stvareh, o strokovni plati pa ne.
Grožnje so bile tako težke, da ste morali podati ovadbo na policijo?
Stvari so bile konkretne, da sem jo moral podati.
Ali ste se ustrašili zase?
Seveda, zame je bila takšna stvar prvič. Če bi se to zgodilo le pri meni, potem se sploh ne bi odzval. A se je že prej in sem to moral narediti.
Timi Zajc je bil zaradi svojega dejanja kaznovan, vi pa ste prav tako zapustili prizorišče svetovnega prvenstva. Ste se za takšen korak dogovorili z odgovornimi?
Z vsem vodstvom Smučarske zveze Slovenije smo se odločili, da je najbolj primerno, da grem. Tudi sam sem bil istega mnenja. Preprosto, če ni zaupanja, potem je težko delati naprej. Če ne razmišljamo enako o določenih stvareh, je zgodba o uspehu zelo malo verjetna.
Anže Lanišek je v tej sezoni najbolj konstanten slovenski skakalec. Bertonclju je žal, da mu v Bischofshofnu ni uspel met, s katerim bi bil na koncu uvrščen v družbi najboljših.
Ne glede na šok in pritožbe nekaterih ste se od skakalcev poslovili v lepem duhu. So vas presenetili s podpisi na štartni številki?
S fanti smo se prijateljsko, s čisto vestjo razšli. Saj se še srečamo in se pogovarjamo o strokovnih stvareh. S tistimi, s katerimi sem imel po Planici naključne stike, je bilo povsem normalno. Mislim, da je to edina pot. Da ni zamer. Želim jim vso srečo. Navijam za njih, podrobno jih spremljam in upam, da bodo rezultatsko uspešni.
Potem vam je bilo hudo, ker se Lanišku v Bischofshofnu ni vse sestavilo in je po spodrsljaju zapravil odlično uvrstitev na prestižni novoletni turneji.
Logično, bilo je nerazumljivo. Vsak se vpraša, kako je to mogoče. En dan vrhunsko skačeš na treningu in tekmi, a se to zgodi v skokih. Anže je eden od bolj stabilnih, a še vedno ne tako, da se mu ne bi moglo zgoditi kaj takega. Verjamem, da bo tudi to popravil. Če ne prej, pa z leti.
Sami ste v trenerski štab vzeli Roberta Hrgoto. S čim vas je prepričal, kaj ste videli v njem?
Robi je zelo zanimiv z več vidikov. Kot oseba in človek je drugačen kot jaz. Če sem vodja določene skupine, nikoli nisem iskal ljudi z istim znanjem ali značajem. Iskal sem takšne z drugim znanjem, ki ga nisem obvladoval. Da so imeli drugačno znanje, osebnost. Da se kot ekipa dobro dopolnjuješ. Imel je določene dobre lastnnosti. Obvlada tehnologijo, zelo dobro informatiko, kar je v vrhunskem športu nujno. Imel je tudi izkušnje kot tekmovalec. Bolj odprt je, energičen, zabaven. Fante zna lažje sprostiti, kar je tudi vloga pomočnika. Ima potencial, da postane zelo kakovosten trener.
Sobotni Sportalovi intervjuji
Robert Hrgota lahko po mnenju Gorazda Bertonclja postane zelo kakovosten trener.
Ko ste bili trener, so se skakalci prav tako pritoževali nad komunikacijo. Pa vendar je treba obdržati določeno razdaljo
…
Tekmovalcu se moraš približati, po drugi strani moraš imeti razdaljo. Da ostajata spoštovanje, profesionalen odnos. V A-reprezentanci smo bili vsi zato, da dosegamo vrhunske rezultate. Prijateljstvo je, vendar poslovno, ne družinsko, da bi se obiskovali na domovih.
Ali so vas odgovorni pri skokih v Sloveniji povprašali o Hrgoti, kaj si mislite o tem, da bi ga ustoličili za novega selektorja?
Predlagal sem, da je v tem trenutku najboljša rešitev on. Pozna fante, sistem dela. Ve, kje so slabosti, kakovosti. V danem položaju je bil najboljša mogoča rešitev. V skokih, tudi če zamenjaš glavnega trenerja, se čez noč ne spremeni veliko. Ne bo kdo čez noč začel vrhunsko skakati. Ni tako, kot je na primer v ekipnih športih, ko se ob prihodu novega trenerja morda spremenijo rezultati. Ne verjamem, da bi v tem trenutku tujec kaj rešil. Ne vem, ali bi sploh kdo prišel, ne da bi s skakalci preživel pripravljalno obdobje.
Nemudoma ste mu ponudili pomoč, čeprav ste odšli, kar počnejo redki. Ali sta še kaj v navezi?
Občasno se slišiva. Letos je zaradi koronavirusa zelo zahtevna logistika. V tistem trenutku sem mu pri vsem pomagal, mu vse predal, pomagal pri logistiki, da so nemoteno delali. Prehajanje mej, gibanje na prizoriščih je zelo omejeno. Veliko birokracije je.
Kamil Stoch ima veliko stvari urejenih, predvsem pa motivacijo, da že vrsto let nadaljuje z odličnimi uvrstitvami.
Kralj novoletne turneje spet postal Poljak Kamil Stoch. Kaj je potrebno, da je skakalec suveren več let?
Ena stvar je zdravje, druga motivacija. Predvsem večplastna. Motivacija za delo, druga po rezultatih. Da imaš stalno željo dokazovanja, kot jo ima Stoch. Tretjič je že osvojil novoletno turnejo. Vidi se, da je nenehno motiviran, ima željo po treniranju. Nobenih težav nima z ohranjanjem telesne teže. Konstantna je in tudi v pripravljalnem obdobju normalno dela. Dosega vrhunske skoke, ki jih potem prenaša v zimski del. Videti je, da ima urejeno življenje in je osredotočen povsem na športno kariero.
Kje sami vidite razliko med slovenskimi in tistimi najboljšimi skakalci oziroma zakaj Slovenija nima tako močne reprezentance?
V Sloveniji imamo potencial, da dosežemo konstantnost, kot je bila ob koncu lanske sezone. Marsikaj bi morali spremeniti, da bi sredina A-reprezentance sledila skupnemu cilju. Da je kot ekipa med najboljšimi. Da vse leto delajo, da bodo uspešni. Ampak res slediti cilju od začetka do konca. Verjeti v zgodbo brez pomislekov. Potem se lahko zgodi tudi to.
4