SiolNET. Sportal Rokomet
2,14

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Sobotni intervju: Jure Dolenec

Pred letom in pol v pravem peklu, zdaj upa na vstopnico za raj

2,14

termometer

Jure Dolenec
Jure Dolenec bo s Slovenijo v četrtek začel nastope na SP. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Slovensko rokometno reprezentanco še manj kot teden dni loči od prve tekme na svetovnem prvenstvu v Egiptu. Četo Ljubomirja Vranješa, ki ima eno najboljših postav v zgodovini, bo na parketu z zanosom znova vodil Jure Dolenec, ki je v zadnjih letih postal že sinonim za slovensko izbrano vrsto. "Všeč mi je, da smo se znašli v situaciji, ko smo konkurenti za medaljo. Veliko bolje je kot pa pred letom in pol, ko tudi sami nismo več verjeli vase," se spominja dolgoletni član Barcelone.

347 dni in 25. januar 2020 sta podatka, ki rokometnim sladokuscem zagotovo nista neznanka. Toliko časa namreč slovenski rokometaši niso stopili na igrišče. Po številnih odpovedi in smoli, ki jo je povzročil koronavirus, so v sredo le prebili dolgotrajni igralski post in v svoji prvi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2022 z izjemnim drugim polčasom odpravili Nizozemsko (23:34). V prvem polčasu, ko je Slovenija še lovila pravi ritem, je slovensko barko kot pravi vodja povedel Jure Dolenec, ki je dosegel prve štiri od petih zadetkov slovenske izbrane vrste.

Slovenci so v sredo po skoraj letu dni znova stopili na parket. Slovenci so v sredo po skoraj letu dni znova stopili na parket. Foto: Reuters

32-letni član slovite Barcelone bo tudi na prihajajočem svetovnem prvenstvu eno od glavnih orožij sicer izjemno močne čete Ljubomirja Vranješa. Levoroki ostrostrelec, ki je po (ne)dokončani poti Vida Kavtičnika v slovenski reprezentanci prevzel kapetanski trak, je svoj klubski pristan našel v Barceloni, s katero je konec decembra sicer nenadejano izgubil v finalu lige prvakov. A zdaj ima Dolenec, ki je bil tudi četrti najboljši strelec lanskega evropskega prvenstva, na katerem je Slovenija osvojila četrto mesto, pred tem pa se je spopadala z nemalo težavami, pogled usmerjen le še naprej. Najprej proti bližajočemu se svetovnemu prvenstvu v Egiptu, kjer bo prvič nastopilo kar 32 reprezentanc, med glavnimi kandidati za odličje pa bo zagotovo tudi Slovenija.


Vsi sobotni intervjuji na enem mestu.


Jure, najprej čestitke za sredino zmago nad Nizozemsko in prebit tekmovalni led po skoraj enoletnem premoru. Kako ste zadovoljni z uvodom v kvalifikacije za evropsko prvenstvo?

Tekmo smo res slabše odprli, a to je bilo zame povsem pričakovano, saj res že dolgo nismo igrali skupaj. Nizozemci niso slaba ekipa, kar so že večkrat dokazali tudi v preteklosti, ko so nam povzročali večje težave kot so nam jih tokrat. Nismo odigrali najboljšega prvega polčasa, izgubili smo kar nekaj žog, tako da smo jim dovolili nekaj lahkih zadetkov.

V drugem polčasu smo igrali boljšo obrambo, imeli smo tudi odličnega vratarja. Na koncu pa je pomemben le končni rezultat. Najpomembnejše je, da smo visoko slavili, se pa vsi zavedamo, da nismo bili vseh 60 minut na najvišji ravni. Kot sem rekel, tega tudi nismo pričakovali, saj je leto dni dolga doba, prav tako pa smo v preteklih dneh trdo trenirali, ker tudi nimamo veliko časa za priprave na svetovno prvenstvo.

Kako sicer potekajo priprave v Laškem? Gre vse po načrtih?

Razen tega, da smo imeli nekaj težav z okužbami, da so bili zaradi tega odsotni Zorman, Kodrin in Kastelic, vse poteka po načrtih. Upam, da tako tudi ostane.

Slovenci se pripravljajo v Laškem. Slovenci se pripravljajo v Laškem. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Že v nedeljo vas čaka nov obračun z Nizozemsko, tokrat v Zlatorogu. Kaj pričakujete od te tekme?

Rezultatsko je bila prva tekma že zelo v redu. Nihče ne more reči, da je slabo, če slaviš z enajstimi zadetki razlike. Vsi pa bi si želeli, da ne bi imeli takšnih padcev v igri, kot smo jih imeli v prvem polčasu. Mislim, da smo tega sposobni. Na koncu pa se lahko zgodi, da bomo odigrali bolj kompletno tekmo, kot je bila prva, pa bomo na koncu slavili z manjšo razliko. Pomembno je, da napredujemo  v igri. Želimo si, da bi po tekmi rekli, da smo storili korak naprej in smo dobro pripravljeni na začetek svetovnega prvenstva.

Dolenec komaj čaka začetek SP. Dolenec komaj čaka začetek SP. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Koronavirus je postal že sestavni del tekmovanj. Kako se sami spopadate s tem, da lahko pravzaprav en test odnese nastop na velikem tekmovanju?

Tisti, ki smo koronavirus že preboleli, mislim, da smo v tem primeru nekoliko bolj sproščeni. Sploh glede na to, da pravijo, da se okužba vsaj tri mesece ne more ponoviti. Ni pa preprosto za nikogar. Ravno danes (z Juretom smo se pogovarjali v petek zvečer, op. p.) smo v Celju po navodilih Evropske rokometne zveze opravili obvezna testiranja, kjer ti pregledajo srce in pljuča in ugotavljajo morebitne posledice okužbe. V primeru, da bi kdo imel kakšne posledice, se ne bi smel udeležiti svetovnega prvenstva, saj bi lahko bilo to nevarno za zdravje posameznika.

To je povsem razumljivo, saj je zdravje na prvem mestu, hkrati pa je to še ena stvar več, o kateri moraš razmišljati in upati, da jo bomo vsi brez težav prestali. Poleg težav in poškodb, ki jih v športu, kot je rokomet, ni nikoli malo, je to še dodatna skrb. A s tem smo se navadili živeti, saj se že pol leta iz dneva v dan testiramo in se držimo določenih ukrepov. Navsezadnje je ta koronakriza marsikoga bolj prizadela kot nas, športnike, tako da mislim, da se nam res ni treba pritoževati.

Kot ste že omenili, ste vi okužbo s koronavirusom že prestali. Kakšne so vaše izkušnje z virusom?

Na srečo ni bilo nič hujšega. Za dva oziroma tri dni sem obležal, kar se mi sicer že res dolgo ni zgodilo. Imel sem tudi nekoliko povišano telesno temperaturo, ampak nisem imel hujših težav. Po slabem tednu sem doma že opravil lažji trening.

Ljubomir Vranješ je zdaj že več kot leto dni na selektorskem stolčku slovenske reprezentance. Kaj se je v reprezentanci spremenilo z njegovim prihodom? V čem se njegovo delo razlikuje od predhodnikov?

Vedno je nehvaležno primerjati trenerje med sabo. Sam sem v reprezentanci treniral pod štirimi različnimi selektorji in vsak od teh je nekaj doprinesel k mojemu in reprezentančnemu razvoju. Starejši kot si, bolj opaziš, kako moraš biti hvaležen prav vsakemu trenerju in da se od vsakega nekaj naučiš. Moramo vedeti, da je Ljubo res selektor že eno leto, ampak v tem letu smo tekme igrali samo januarja. Po evropskem prvenstvu smo se videli še dvakrat. Res pa je, da smo se zdaj že bolj navadili drug na drugega, tudi on nas bolj pozna.

"Je precej učenjaški tip trenerja, ogromno časa nameni analizi nasprotnika, poskuša pripraviti taktiko. Hkrati je tudi zelo pozitiven tip človeka, vedno je nasmejan in dobre volje." "Je precej učenjaški tip trenerja, ogromno časa nameni analizi nasprotnika, poskuša pripraviti taktiko. Hkrati je tudi zelo pozitiven tip človeka, vedno je nasmejan in dobre volje." Foto: Reuters

Je precej učenjaški tip trenerja, ogromno časa nameni analizi nasprotnika, poskuša pripraviti taktiko. Hkrati je tudi zelo pozitiven tip človeka, vedno je nasmejan in dobre volje. Za zdaj smo z njim res zadovoljni, upam, da bo šlo tako tudi naprej. Na koncu koncev pa so pomembni le rezultati. Lahko bi se vsi grdo gledali, pa če bi se kljub temu vseskozi uvrščali v polfinala in osvajali medalje, ne bi imel nič proti temu. V prvi vrsti smo tu zaradi doseganja rezultatov, ne pa zaradi sklepanja prijateljstev. Če je zraven še to, pa je vse skupaj še toliko boljše.

Svetovno prvenstvo je pred vrati. V prvem delu vas čakajo Južna Koreja, Rusija in Belorusija. Kako ocenjujete tekmece?  Z reprezentanco je osvojil tudi naziv slovenske športne ekipe leta. Z reprezentanco je osvojil tudi naziv slovenske športne ekipe leta. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Najbolje poznam Ruse in Beloruse. Oboji so na zadnjem prvenstvu, čeprav se niso prebili daleč, pokazali dobre partije. Solidno so se zoperstavili tudi na papirju morda močnejšim reprezentancam. Imajo dobre, mlade igralce, tudi fizično so zelo močni. Nobenega nasprotnika ne smemo jemati z levo roko. Južno Korejo poznamo najslabše od vseh treh nasprotnikov v predtekmovanju. Predstavljamo si, kakšen stil igre gojijo, zagotovo so zelo hitri in eksplozivni.

Verjamem, da se bomo na vse tekmece dobro pripravili. Do zdaj smo bili na treningih osredotočeni predvsem na svojo igro, zdaj se pripravljamo na še en obračun z Nizozemsko, nato pa bo sledilo svetovno prvenstvo. Sta pa ti dve tekmi z Nizozemci dobrodošli tudi kot priprava na prihajajoče tekme.

Prvič bo na svetovnem prvenstvu nastopilo kar 32 reprezentanc. Kako bo to po vaše vplivalo na samo tekmovanje?

V prvi vrsti se je na prvenstvo uvrstila tudi katera od reprezentanc, ki se drugače ne bi. Zaradi tega tudi ni neke bistvene razlike v številu evropskih reprezentanc na prvenstvu. To morda pomeni eno lažjo tekmo na prvenstvu, a že v glavnem delu prvenstvu, ko se združita dve skupini, ostanejo same vrhunske reprezentance, vsaj v našem delu bo temu tako. Tudi v prejšnjem sistemu smo imeli vedno vsaj enega nasprotnika, ki je veljal za nekonkurenčnega, a v vsakem primeru gre za tekmo, na katero se moramo pripraviti tako kot na vse druge. Ne verjamem, da bo zaradi tega kakšna bistvena razlika, je pa dobro, da se rokomet v svetu še bolj promovira.

V rokometnem svetu Slovenijo mnogi uvrščajo med glavne favorite za osvojitev kolajne.

Upam, da smo se že sami nekako postavili med kandidate za osvojitev odličja z lanskim evropskim prvenstvom, kjer smo osvojili četrto mesto. Nek poseben pritisk, ker javnost od nas pričakuje veliko, to ne bi smel biti. Navsezadnje smo profesionalni športniki. Če je več pritiska, pomeni, da smo bolj uspešni in da se borimo za bolj pomembne reči. Meni je všeč, da tudi drugi razmišljajo o tem in da smo se znašli v tej situaciji, ko smo konkurenti za medaljo. Veliko bolje je kot pa pred letom in pol, ko tudi sami nismo več verjeli vase.

Kot ste že omenili, še je živ spomin na lansko evropsko prvenstvo in tisto četrto mesto. Gledate na to danes kot uspeh ali je še vedno prisoten grenak priokus, ker ste bili tako blizu medalji?

Če pogledamo, kako smo delovali še nekaj mesecev pred tem prvenstvom, je to četrto mesto zagotovo uspeh. Ko pa pogledam iz druge perspektive, pa sem še vedno razočaran, kot sem bil že takrat. Prepričan sem, da smo bili predvsem v polfinalu proti Španiji, ki je kasneje postala evropski prvak, zmožni odigrati veliko bolje. Mislim, da je to ekipa in slog igre, ki nam sicer zelo leži. Vedno, ko se bom spomnil na to prvenstvo, bom imel grenak priokus. A je, kar je, edina sreča je to, da je novo prvenstvo že pred vrati. 

Na svetovnem prvenstvu v Egiptu naj bi se na tribune vrnili tudi gledalci. V trenutnih okoliščinah je to kar težko predstavljivo, kajne?

Že res dolgo časa nismo igrali pred gledalci. Kot sem slišal nazadnje, naj bi si tekme ogledalo približno dvajset odstotkov gledalcev glede na kapacitete dvorane. Zdaj bi spet lahko razpravljali, koliko je to pametno ali ne. Za samo atmosfero je to zagotovo pozitivno, a tudi tu je veliko tveganje. Glede na to, da se danes vsi športi izvajajo pred praznimi tribunami, stoji za tem nek razlog. Dodaten minus je tudi to, da se tekem ne morejo udeležiti navijači iz drugih držav. Morda bi bilo še najboljše, da se dvorane zapre in se s tem tudi zmanjša tveganje, da mehurček poči. Je pa na koncu to odločitev organizatorja.

Slovenija je na lanskem EP osvojila četrto mesto. Slovenija je na lanskem EP osvojila četrto mesto. Foto: Reuters

Letošnja sezona je v marsičem posebna, pa hkrati tudi izjemno naporna. Tekmovanja si praktično sledijo drugo za drugim. Imate zaradi tega kaj več težav z utrujenostjo ali poškodbami?

Trenutno se nočem veliko pogovarjati o poškodbah, saj nas čez slab teden čaka že prva tekma na prvenstvu. O tem sploh nočem razmišljati. Vsi imamo nekaj težav, sploh mi starejši (smeh, op. p.). To je sestavni del športa, sezona bo dolga in vsi imamo podobne probleme. Na koncu so lahko poškodbe pomemben faktor, sploh če pride do problemov na igralnem mestu, kjer ni ekvivalentne zamenjave. Upajmo, da se nam to ne zgodi niti na svetovnem prvenstvu niti potem kasneje. Žal se na to pogosto ne da vplivati, tako kot na to, da se nekdo okuži s koronavirusom.

Od leta 2017 je član Barcelone. Od leta 2017 je član Barcelone. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Pa pustiva reprezentančni rokomet za nekaj časa ob strani. Za vami je zaključni turnir četverice lige prvakov, kjer ste z Barcelono ostali brez tako želenega naslova.

Bili smo zelo razočarani, pa ne samo, ker je za nami odlična sezona, ampak tudi zato, ker smo Barcelona in je evropski naslov cilj vsako sezono, ne glede na preostale lovorike. Edina pozitivna stran vsega tega je, da bomo imeli čez nekaj mesecev novo priložnost, če se bomo tja seveda uvrstili. V zadnjih osemnajstih mesecih smo bili daleč najbolj dominantna ekipa v Evropi, kar kažejo tudi rezultati. A to na koncu nič ne šteje. Odloči en konec tedna, ena tekma, kar se je na zaključnem turnirju že večkrat pokazalo.

Polfinalni obračun s PSG-jem ste presedeli na tribuni.

Deset dni pred zaključnim turnirjem nisem nič treniral, ker sem imel težave z ramo. Kljub temu sem si želel igrati, a je bila trenerjeva odločitev takšna, da da priložnost tistim, ki so trenirali. Sam tudi nisem opravil priprave na obračun s Parizom. V finalu sem potem nekaj malega igral, a to so na koncu odločitve trenerja.

V klubu sta se vam v novi sezoni pridružila tudi Domen Makuc in Blaž Janc. Verjetno za vas dobrodošla sprememba, da imate v klubu tudi družbo iz reprezentance?

Seveda. Vedno je lepše, ko imaš v tujini zraven še nekoga iz svoje države. Mislim, da je tudi za njiju to odlično, ker se je potem vedno nekoliko lažje vklopiti v ekipo. Vedno imaš na voljo pomoč, že pri znanju jezika. Sam vem, koliko je to pomembno še iz časov, ko sva z Matejem (Gabrom, op. p.) igrala za Montpellier. Slovenci smo taki, da si v tujini pomagamo med sabo in pokažemo, da nam ni vseeno. Ni pa to pravilo v vseh državah.

V Barceloni sta se mu pred začetkom te sezone pridružila Blaž Janc in Domen Makuc. V Barceloni sta se mu pred začetkom te sezone pridružila Blaž Janc in Domen Makuc. Foto: RZS

V tej sezoni vam gre sicer z Barcelono, če odštejemo zaključni turnir lanske sezone, odlično. V ligi prvakov ste še brez poraza.

Težko je gledati na sezono, ne da bi razmišljal o zaključnem turnirju. Tudi v tej sezono bomo morali biti spet dominanti. En cilj smo s tem zaključnim turnirjem že izpustili, jih je pa še kar nekaj pred nami. Zdaj bomo morali pokazati, da se znamo pobrati po takšnem porazu, kot je bil ta v finalu.

Tudi tu ne moreva mimo koronavrirusa. Kakšno je nasploh trenutno stanje v Barceloni? Kakšni ukrepi veljajo v Kataloniji?

Včasih imam občutek, da Španci sploh niso zaključili tistega prvega vala in zaprtja države. Sploh če govorim o Kataloniji, tam je že ves čas obvezna maska na prostem. Mislim, da imajo kljub vsemu trenutno ugodnejšo sliko, kot je v Sloveniji. Zame je najpomembnejše, da lahko otroci hodijo v šolo in v vrtec. To je omogočeno že od začetka šolskega leta in kot sem nazadnje slišal, se bo tako tudi nadaljevalo. V zadnjem času so se delno odpirale gostilne in restavracije, v decembrskem času je bilo potem spet nekoliko več okužb, tako kot povsod. Zdaj je spet vse nekoliko strožje, zopet velja omejitev na občine, policijsko uro imamo ob desetih. Vsekakor pa je situacija trenutno lažja kot v Sloveniji, kar zadeva tako številke kot ukrepe.

Upa, da se bo s Slovenijo boril za najvišja mesta. Upa, da se bo s Slovenijo boril za najvišja mesta. Foto: Siniša Kanižaj/Sportida

Kaj pa v klubu? V Sloveniji je ta koronakriza kar močno udarila tudi po finančnem stanju klubov. Kako se s temi zadevami spopadajo v tako velikem klubu, kot je Barcelona?

Veliko se je pisalo o dogovorih z nogometaši. Že v prvem valu so nam znižali plače, tudi zdaj pa smo morali pristati na dogovor s klubom, tako kot je verjetno zdaj stalna praksa že povsod.

Za konec, leto 2021 se je šele dobro začelo. Kaj si obetate in želite od tega leta?

Na osebni ravni si želim predvsem tega, da jaz in vsi moji bližnji ostanemo zdravi. Upam, da bo celotna situacija z virusom čim prej za nami, da bo to cepljenje prineslo tisto, kar si želimo in da se bomo lahko vrnili v ustaljene tirnice. Kar pa zadeva rokomet, pa seveda najprej en lep uspeh z reprezentanco na svetovnem prvenstvu, potem bi se rad uvrstil na olimpijske igre, se z Barcelono znova prebil na zaključni turnir četverice v ligi prvakov in jo tudi osvojil. Za konec pa še medalja na olimpijskih igrah. To bi bilo idealno (smeh, op. p.). Koliko od tega je realno in koliko nam bo uspelo, pa bomo videli kaj kmalu.

Preberite še:

Tilen Kodrin Sportal Vesela novica za slovenske rokometaše Slovenska rokometna reprezentanca, Slovenija Poljska Sportal Po dolgotrajnem čakanju le prebili led: Ni bilo enostavno #video Slovenija Portugalska, slovenska rokometna reprezentanca Sportal Za uvod dva obraza Slovencev in zanesljiva zmaga

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin