Peter Prevc
Petek, 4. 1. 2019, 4.00
5 let, 3 mesece
Pri skokih štartna številka in zgodovina ne pomenita nič
Pri Prevcu občudovali študioznost, zdaj ga ta zavira
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,93
2
"Prvi skoki v Engelbergu so bili iz podzavesti, ko je tipal, kam sodi. Ko je začel tekmovati, se mu je žal vse skupaj podrlo," o Petru Prevcu pravi Jelko Gros.
Skoki so kompleksen šport. Veliko se govori o občutkih skakalcev, ki nenehno iščejo ideal in zlasti stalnost. Ni malo takšnih, ki si zastavljajo vprašanje, zakaj nekdo, ki je v prejšnji sezoni blestel, v naslednji ne najde poti na sam vrh. Vprašanj je ogromno, pravih odgovorov pa včasih ni. Tudi Peter Prevc, ki je v sezoni 2015/16 lebdel nad vsemi, je eden izmed takšnih, ki so po šampionski zimi padli.
Nemci Andreas Wellinger, Severin Freund in Richard Freitag, Norvežan Daniel Andre Tande, Avstrijci Michael Hayböck, Stefan Kraft in Gregor Schlierenzauer, zdaj tudi Slovenca Peter in Domen Prevc so tista najbolj znana imena, ki nimajo težav z leti in so že bila navajena zmag, a iščejo stik z vrhom.
Pri nekaterih obstajajo objektivni razlogi za to, da niso v stiku z najboljšimi, ker so jih zaustavile poškodbe ali bolezni, spet drugi se vrtijo v nepravi smeri že dalj časa. Delček sekunde na zaletni mizi je pri skokih pomemben za to, ali se bo skok odvil v pravo smer ali ne. In v hipu se lahko obrne na eno ali na drugo stran.
Pri ekipnih športih je to drugače. Pri nogometu je lahko nekdo povsem neviden vso tekmo, nato pa v sodnikovem podaljšku doseže gol in postane junak. Prav tako v košarki nekdo igra slabše v prvem polčasu, nato v drugem eksplodira in popelje svoje moštvo do zmage. Tudi pri zimskem športu smučanju lahko najboljši naredijo napako in so na koncu vseeno v družbi najboljših.
Rjoju Kobajaši je v tej sezoni našel posebno formulo, da je tako suveren na skakalnicah.
Pri skokih takšnega manevrskega prostora ni. Najbolj pomemben del je tisti, ko se skakalec odrine z mize. Kajti od natančnega odriva je odvisno, s kakšno hitrostjo bo nato letel po zraku in kam ga bo poneslo. In skakalci največkrat navajajo prezgodnje ali prepozno odrivanje z mize.
"Ni možnosti, da bi z rutino obvladoval sceno deset, 15 let"
Kamil Stoch je med redkimi oziroma edini, ki dalj časa skače kot najboljši ali v družbi najboljših.
"Smučarski skoki so tak šport, kjer štartna številka in zgodovina ne pomenita nič. Občutki, ki jih ima skakalec, in breme, ki si ga naloži, so zelo moteč dejavnik pri rezultatu. Ni možnosti, da bi z rutino obvladoval sceno deset, 15 let. Za vsako stvar se moraš posebej pripraviti. Če vzamemo najboljše skakalce, je dejstvo, da jih zadovoljijo uvrstitve od prvega do šestega mesta. Ostalo jim je le, da se potolažijo za čez noč, a prav dolgo ne želijo čakati. Mladi pa prihajajo in so neobremenjeni. Rjoju Kobajaši je na primer prišel na začetku sezone v Vislo neobremenjen in sestavil, kar je želel," je razložil Jelko Gros, ki je na svoji koži kot trener občutil, kako je, ko imaš skakalca v top formi, in kako, ko sledi padec. S Primožem Peterko se je namreč dvakrat veselil velikega kristalnega globusa kakor tudi zmage na novoletni turneji, skupaj z njim pa je prav tako preživljal krizne trenutke.
Ni malo takšnih, ki navajajo Poljaka Kamila Stocha kot tistega, ki je najbolj konstanten, saj je že vrsto let v družbi najboljših. Na tej turneji je želel še tretjič zapored dvigniti zlatega orla visoko v zrak, vendar forma ni takšna, da bi z zraka sklatil Japonca Kobajašija. "Kamil je bil jezen na medije, ker ni mogel postaviti zidu, da mu vprašanja ne bi prišla do živega. Glava ima pri skokih največji vpliv. In v tem športu je odvisno od tisočinke sekunde. Vse je potem težje in se pozna. Telesno je 50 takšnih skakalcev, ki so sposobni zmagati. Psihična plat je potem tista, ki odloča o tem, da je nekomu lažje oziroma težje."
"Peter ve, da to ni stvar, ki se ga ne bi dotaknila"
Še bo prišel čas za Petrov nasmeh.
In z razmišljanjem se, kot je to morda videti na zunaj, ukvarja naš skakalni šampion Peter Prevc. Po velikih težavah z gležnjem se je z občutno zamudo vrnil med najboljše v svetovni pokal. V Engelbergu je začel dobro, se po težavah našel tudi v Oberstdorfu, nato pa so te spet priplavale na površje v Garmisch-Partenkirchnu. Realno je bilo mogoče pričakovati, da na začetku ne bo konstanten, ker je izpustil toliko priprav, zato si nima kaj očitati. Ga pa verjetno žre, ker je prvak po duši in je že veliko dosegel. Zlasti v zadnjih dveh sezonah mu ni šlo tako, kot si je želel, za to sezono pa mu je na začetku priprav ponagajal še gleženj.
"Prvi skoki v Engelbergu so bili iz podzavesti, ko je tipal, kam spadal. Ko je začel tekmovati, se mu je žal vse skupaj podrlo. Tako, kot je bil tedaj občudovan z vseh strani, kako je študiozen, ga zdaj ta študioznost zavira. Če bi rekel, naj bo, kar bo, bi bilo verjetno drugače. Vse želi narediti. V nekaj dneh je na primer iskal, da bi ploščato postavljal smuči, montiral druge palčke ... To je zato, ker nekdo išče novo pot. Ko jo najdeš, je vse videti preprosto. Vsak išče novo pot. Se pa zaveda, da je poleti veliko manjkal in ni toliko delal kot drugi. In ve, da to ni stvar, ki se ga ne bi dotaknila."
Skakalni strokovnjak verjame, da se bo najstarejši od bratov Prevc še vrnil med najboljše. Vendarle je garač in ima jasne cilje, katerim bo poskušal slediti. "Z njim je treba delati. Peter je zahteven človek. Preden je šel v Engelberg, je na enem treningu vse preskočil, na drugem ni. To je normalno, gre gor in dol. Iskati mora dneve, ko bo večkrat preskočil preostale. Peter se bo še vrnil, ker je prebister fant in premlad, da bi odnehal," je o Prevcu še dejal Gros.
2