Sobota, 9. 10. 2021, 4.00
9 mesecev, 1 teden
Sobotni intervju – Zoran Zupančič
Pogled proti Kitajski in svetleči kovini
Zmagovalna miselnost še naprej ostaja vodilo v ženski skakalni reprezentanci, ki v četrto sezono vstopa pod taktirko glavnega trenerja Zorana Zupančiča. Kljub težavam s poškodbami in boleznimi naša dekleta poleti niso popuščala. Selektor verjame, da bodo njegove izbranke igrale pomembno vlogo tudi v prihajajoči zimi. Cilj je zgodovinski dosežek, ki sliši na ime olimpijska medalja. Spogleduje se še z enim posebnim mejnikom, ki je neuresničen. V sobotnem intervjuju se je med drugim dotaknil pripravljenosti slovenskih deklet, težav zaradi koronavirusa, poletov na letalnicah, kako ohranjajo kemijo …
V slovenski zimski družini si je ženska skakalna reprezentanca v pretekli sezoni po vseh uspehih, ki so jih naša dekleta dosegla, izborila večjo veljavo. Nika Križnar je bila kraljica svetovnega pokala in osvojila bronasto posamično medaljo na nordijskem svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu, kjer je Ema Klinec postala kraljica na manjši skakalnici, na kateri se je okitila z zlatom. Skupaj z Uršo Bogataj in Špelo Rogelj sta se veselili še srebra na ekipni preizkušnji. V letošnjem poletju je s skupno zmago v grand prixu zablestela Bogatajeva. Temelji za olimpijsko sezono so dobri. Prvi mož stroke se dobro zaveda, da bodo pričakovanja višja, a si jih skupaj z dekleti postavlja tudi sam. Žene jih vrh. V prihodnji zimi bi se slovenske skakalke rade smukale okoli njega in razumljivo tudi stale na njem.
Preden se dotakneva skakalk, se nekoliko obrniva še proti vam. Zadnja sezona je bila tudi za vas posebna. Ob vseh uspehih ste imeli v najbolj neprijetnem času težave s koronavirusom ter morali svetovno prvenstvo in uspehe v Oberstdorfu spremljati iz hotelske sobe. Zdravstvenih posledic nimate?
Bolan sem bil, a ne tako zelo. Od malce močnejše angine ali pljučnice sem bil že bolj. Iz Oberstdorfa sem šel sam domov. Imel sem vročino in nekaj dni glavobola. Druga težava je bila, ker za naslednje tekme svetovnega pokala nisem mogel dobiti negativnega testa, saj mi je še vedno kazalo, da sem pozitiven. Drugič sem na mino naletel v Rusiji, kjer so imeli drugačna merila. Žal. Takrat smo imeli težko preizkušnjo. Pustili so nas zadaj, vso ekipo. Tudi prebolele, kar ni bilo lahko. Iz Nižjega Tagila v Čajkovski, kjer smo lovili skupno zmago med posameznicami in v pokalu narodov, smo morali priti sami. Potovali smo 13 ur v starem avtobusu čez gorovje Ural. Na finale smo prišli kar precej uničeni in razočarani, ker so nas zadaj pustili neupravičeno.
Zoran Zupančič bo skupaj z dekleti vstopil v četrto zimo.
V Rusiji so vas po naših informacijah dobesedno stlačili v luknjo, ko ste imeli pozitiven test na covid-19 in so vam sprva odredili karanteno.
Bil sem brez internetne povezave in telefonskega omrežja celo. Atašejka mi je pomagala z domačim telefonom, da smo lahko sploh poklicali ljudi. En klic je pomagal, da so nam to uredili in smo šli lahko naprej.
Vsi sobotni intervjuji
Z dekleti vstopate v četrto sezono. Kakšno razliko opažate od leta 2018?
Kar dosti začetniškega preizkušanja je bilo. Zdaj so stvari bolj jasne. Kar smo si začrtali, smo iz sezone v sezono izpilili. Pristopa ne spreminjamo. Morda so malenkosti, ki se izkažejo za napačne in jih poskusimo narediti na drugačen način. Taktika je bila enaka. Glede na lansko sezono tudi nismo želeli spremeniti veliko stvari, ker nam je šlo v redu. V poletno sezono smo super štartali. Upam, da celoten olimpijskih cikel zaokrožimo tako, da bomo vsi veseli. Največ se ukvarjamo s sprotnimi težavami, kot so poškodbe, bolečine, bolezni. Tega je pri ekipi deklet precej več kot pri fantih.
"Cilji skakalk so naše delo." Verjetno je eden največjih izzivov pri daljšem sodelovanju ohranjanje dobre kemije. Ljudje se navadijo na nekoga, včasih se pojavijo kakšni prepiri. Kako vse skupaj vzdržujete? Verjetno je več nejevolje kot povsem na začetku, ko si športnik ali športnica pri novem trenerju še ne upa narediti odločnejšega koraka.
Zdi se mi, da smo se kot ekipa zelo dobro ujeli. S pomočnikoma Anžetom Lavtižarjem in fizioterapevtom Gabrom Arhom, ki opravlja tudi delo serviserja smuči, se dobro ujamemo. Nismo učitelji, avtokratske osebe, ki bi dekleta priganjale k delu, ampak smo predvsem njihovi sodelavci. Vemo, kašni so naši cilji. Skupni so. Mi le pomagamo. Dekleta to precej dobro sprejemajo. Imam občutek, da nam ugaja takšen način. Njihovi cilji so naše delo.
Pred dekleti je izjemno naporna sezona. Tekem v svetovnem pokalu je še več kot v pretekli zimi. Največ v zgodovini.
To bo daleč najnapornejša sezona do zdaj. Imamo močno ekipo, nimamo pa prav veliko rotiranja. Lahko se zgodi, da na kakšno tekmo ne bodo šle vse skakalke. Da bomo nekatere spočili. Taka takoj odpade v boju za skupni seštevek svetovnega pokala. Glavni letošnji cilj je olimpijska medalja. Skozi posamezne tekme si moramo zgraditi samozavest, da bomo na Kitajskem močni.
V slovenski reprezentanci stavijo na ekipni duh. Kako velika škoda je to, da bo na olimpijskih igrah za dekleta le tekma na manjši napravi in preizkušnja mešanih ekip? Na letošnjem sanjskem svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu ste imeli že posamični tekmi na obeh skakalnicah, žensko ekipno in tekmo mešanih ekip.
Za zdaj smo tu, kjer smo. Sami moramo promovirati šport. Dobiš občutek, da se stvari zelo počasi spreminjajo. Vemo, da je olimpijsko obdobje dolg cikel. V zadnjem so prav ženski smučarski skoki izredno napredovali. Tudi po tehniki, medijska pokritost je večja. Prepričan sem, da bodo imeli ženski skoki na naslednjih olimpijskih igrah tudi ekipno tekmo.
Kako gledate na pozive k poletom na letalnicah? Nekatere skakalke so izrazile željo po odhodu, med drugim tudi naša dekleta.
Delni preizkus imamo v tej sezoni pred olimpijskimi igrami. Dekleta bodo nastopila na največji 120-metrski skakalnici v Willingenu, kjer se leti tudi do 150 metrov. Zagotovo menim, da je treba dekleta počasi spustiti na velikanko, vendar bo težko to izvesti v okviru svetovnega pokala. Mislim, da bo ta čas, ko se bo tekma izpeljala na letalnici, prišel. Dal sem že predloge o izboljšavi materiala. Moramo se približati fantom. Dekleta imajo malce višje hitrosti na zaletišču, v zraku so manj plovna, zato so zaletne in zlasti pristajalne hitrosti bistveno višje kot pri fantih. Zanje je to težje. Material in njihov genski ustroj nista tako močna kot pri fantih. Zadeva lahko postane nevarna, ko jo pripeljemo do skrajnosti. Nekaj bo treba narediti pri hitrosti materiala. Potem bodo skoki za dekleta bolj varni, bolj obvladljivi.
Nika Križnar je v zadnji sezoni spisala posebno poglavje. Osvojila je veliki kristalnih globus. Pred njo je to pri fantih uspelo Primožu Peterki dvakrat in Petru Prevcu enkrat.
Kaj pomeni domača novoletna turneja na Ljubnem, ki bo slišala na ime Silvestrska turneja?
Že v preteklih letih se je govorilo o tem, da bi izpeljali novoletno turnejo. Upamo, da je naš organizator Ljubno začetnik tega. Pogovarjajo se o tem, da bi bila drugo leto turneja še z avstrijskim Beljakom in italijanskim Predazzom. Nemci so že zdaj hoteli imeti svojo, ker so kot organizator močni. Sam bi rad, da bi Nemci izvedli zaključek svetovnega pokala.
Dotakniva se slovenskih deklet. Kako je Nika Križnar, junakinja svetovnega pokala, opravila s poletnim pripravljalnim obdobjem?
Nika je Nika. Čeprav manjka zaradi kašnih stvari, je pripravljena toliko bolj trdo delati, da drži stik z najboljšimi. Ob letošnjem štartu je manjkala zaradi izobraževanja, potem so bile še poškodbe, bolečine, bolezni, migrene. Trenutno je na visoki ravni, ni pa bilo toliko stabilnosti kot lansko sezono. Upamo, da bomo dobro začeli zimo in da se bo tako kot lani na vsaki tekmi borila za vrh.
Vsi vemo, da je najtežje ostati na vrhu. Slovenci imamo Primoža Peterko, ki mu je to edinemu uspelo, a je sledil padec. Peter Prevc je bil prav tako nad vsemi, nato pa padel nekoliko nižje. Kakšen izziv je to za vas?
Izziv za Niko, izziv zame pa z vidika, da tvorim celotno ekipo. Da smo kot ekipa močni. Če se ena tekmovalka izgubi, jo mora nadomestiti druga. To nas dela kot ekipo močno. Do zdaj se je izredno poznalo, če smo izgubili močno tekmovalko. Že pri sami klimi in potem še pri rezultatih. Radi bi prišli zdravi do aprila, potem se ne bojim, da ne bi bilo rezultatov.
Ema Klinec je na svetovnem prvenstvu skočila do zlate medalje. Ema Klinec je solidno začela poletno obdobje, vmes pa se lovila. Kako je z aktualno svetovno prvakinjo?
Tudi Ema je imela nekaj osebnih, zdravstvenih težav. Če pogledam celotno poletno sezono, je stopnjevala. Na zadnjih tekmah v grand prixu je bila v Čajkovskem na stopničkah, nato pa je spet prišla bolezen. Sposobna je doseči ogromno, se pa s tem primanjkljajem stabilnost ruši. Potem je potreben čas, da se forma postavi nazaj. Za konstantnost moraš biti zdrav in vedno poleg.
Urša Bogataj se je tresla pred nastopom na ekipni tekmi na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu, pa ji je kljub vsemu uspel dober skok. Mislite, da je bila tista ekipna tekma, na kateri je čutila veliko odgovornost, zanjo prelomnica, vsaj kar zadeva pripravo glave, da je na koncu zmagala v poletnem grand prixu? Opažate kakšno razliko?
Urša je bila že lani zelo dobro pripravljena za zimo. Ko smo prišli vanjo, je na prvi tekmi še dobro skakala, nato pa jo je začel najedati strah pred pristankom na snegu. Tega na plastičnih skakalnicah ni bilo. Bolj ko smo šli proti koncu sezone, težje je obvladovala vse skupaj. Vedeli smo, da bo nevarna, ko bo naredila ta korak, šla prek sebe. Dobro pripravljena tekmovalka je. Čez poletje se je to izkazalo. Upamo, da bo šla takšna v zimo in da je pristanek, pri katerem se je poškodovala, ne bo zmotil. Tu jo čaka še en korak, da bo šla v zimi prek sebe. Ocenjujem, da je lahko trenutno ena najboljših tekmovalk.
Urša Bogataj je bila prva dama letošnjega poletja. Osvojila grand prix, trener Zupančič pa upa, da bo vse skupaj prenesla tudi v zimo. Jerneja Brecl kaže, da je v stiku z najboljšimi, kar pomeni močno ekipo. Na prvenstvu v Oberstdorfu je zavrelo v taboru, ker je ni bilo v ekipi in je mesto, kot je bilo že vnaprej dogovorjeno, dobila Špela Rogelj, čeprav je sama dobro skakala na posamični tekmi. Se je vse skupaj pomirilo?
Jerneja Brecl trenutno trenira z mladinsko reprezentanco, kjer sta trenerja Stane Baloh in Jurij Tepeš. V Oberstdorfu, kjer smo bili vnaprej dogovorjeni o kvalifikacijah za nastope, je po tekmovanjih prišlo do nesoglasja in trenja v ekipi. Odločitev, da po nesoglasju trenira ločeno, je bila v danem položaju najboljša za vse. Vsi imamo mirnost. Naloga vseh nas je, da se stvari izpeljejo na profesionalen način.
Pridružuje se nam le na tekmovanjih. Ima status A-reprezentantke. Na tekmovanje in priprave je vedno vabljena. Mlada tekmovalka je. Z njo sem delal šest let. Sposobna je. Zdi se mi, da je v tej sezoni pokazala izreden motiv za delo. Ni še odrasla in nekatere stvari se mora naučiti, ima pa izredne skakalne sposobnosti, kar je dokazala že na kar nekaj tekmovanjih. Če bo motiv za delo na tako visoki ravni, kot je v zadnjem času, pričakujem nadomestek za dekleta, ki so zdaj najboljša.
Špela Rogelj se drži kljub vsem poškodbam in dodobra popisanem zdravstvenem kartonu.
Zelo dobro sem jo spoznal in kot tekmovalko in kot osebo jo zelo cenim. Prestala je skoraj celotno zgodovino ženskih skokov. Bila je pri prvih svetovnih pokalih, svetovnih prvenstvih. Pri 12 letih je skakala v celinskem pokalu, ki je bil takrat najvišji rang v ženskih skokih. Bila je prva zmagovalka v svetovnem pokalu. Tudi pri prvih medaljah na svetovnem prvenstvu je bila poleg. Za seboj ima bogato kariero, je izredno izkušena. Razumljivo pa je iz leta v leto težje popravljati napake, ki jih moraš popraviti.
Natančno sva dogovorjena, kaj mora narediti. Sama to ve. Upam, da bo toliko prebrisana, da bo taktično to leto izpeljala še dve ravni višje kot lansko. Lahko preseneti. Sposobna je skočiti, a določene stvari manjkajo. Če jih uredimo, je sposobna skakati na stopničke.
Na olimpijskih igrah v Pekingu je cilj medalja, skrita želja je tudi osvojitev pokala narodov.
Pri Katri Komar je morda videti, da ji primanjkuje samozavesti za preskok višje.
Tudi Katra je kot del ekipe močan člen. Mlada je. Raje je nekoliko bolj v ozadju. Ravno to ji manjka. V prihodnosti slovenskih skokov jo vidim zelo visoko, ker je zelo pripravljena tekmovalka. Pri njej gre le za rešitev nekaterih osebnostnih stvari, kot sta odločnost, pristop. Tu je še malce nežna. Prav veliko dela sicer z njo ni.
Za konec še beseda o ciljih za novo sezono. Olimpijsko medaljo ste že omenili.
Cilje smo glede na lansko sezono še malce zvišali. Glavni je olimpijska medalja. Čim več uvrstitev na stopničke si želimo. Splošnih ciljev si sploh ne zastavljamo več. Slovenija še nima zmage v pokalu narodov, kar bi bil poseben mejnik. Morda je to eden izmed skritih ciljev. Če nam bo uspelo, bo to potrdilo dobro ekipno delo.
2