Planica
Ponedeljek, 7. 5. 2018, 17.30
5 let, 11 mesecev
Planica pred novo visoko oviro
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,77
4
Čez deseti dni bo znano, ali bo Planica v četrtem poskusu vendarle dobila organizacijo svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah, tokrat za leto 2023, za kar se kot edini protikandidat poteguje Trondheim.
Planica 2017? Ne! Planica 2019? Ne! Planica 2021? Ne! Planica 2023? Morda. Odločitev o tem, kdo bo čez pet let gostil nordijsko svetovno prvenstvo, ki združuje smučarske skoke, teke in nordijsko kombinacijo, bo padla na kongresu Mednarodne smučarske zveze, ki ga letos gosti Costa Navarino v Grčiji. Še natančneje, prvi mož FIS Gian-Franco Kasper bo ime gostitelja SP 2023 objavil prihodnji četrtek, torej 17. maja, ob približno 20. uri.
Prvi del slovenske odprave, ki je 15-članska (precejšen del članov bo na kongresu tudi v drugih vlogah), se bo proti Grčiji podal že ta teden. Ob začetku kongresa bo tja potovala tudi resorna ministrica Maja Makovec Brenčič, ki bo skupaj s predsednikom Smučarske zveze Slovenije Enzom Smrekarjem nagovorila člane predsedstva.
Četrti poskus cenejši
Ker se Planica že četrtič poteguje za svetovno prvenstvo, je upravičena do precejšnjega denarnega popusta pri plačilu kandidacijske pristojbine. Namesto 150 tisoč švicarskih frankov so morali Slovenci nakazati "le" 75 tisoč frankov oziroma slabih 68 tisoč evrov. Za vse neuspešne predhodne poskuse je bilo zgolj iz naslova kotizacije do zdaj treba plačati že dobrih 300 tisoč evrov, dodatnih 90 tisočakov pa še za svetovno prvenstvo v poletih 2020.
Po zagotovilih pobudnikov kandidature je Planica, ki se je pri zagotavljanju nastanitev že povezala z Italijo in Avstrijo, sredstva tudi tokrat črpala iz dobička, ki je bil ustvarjen pri organizaciji tekem svetovnega pokala. Enako velja za preostale stroške (delegacija, stojnica …). Celotna kandidatura pa stane približno 200 tisoč evrov.
Planiški tekmec bo tokrat Trondheim.
Zdaj res čas za Planico?
Čas je za Planico. Tako se je pred šestimi leti glasil prvi planiški slogan ob kandidaturi za SP 2015. Je po vseh teh letih zdaj vendarle čas za dolino pod Poncami? "Verjamemo, da je. Še celo norveški komentatorji ocenjujejo, da je Slovenija tokrat favorit. Zagotovil pa seveda ni. Negotovost ostaja. Tako kot pred volitvami. Odloča 18 ljudi. Treba jih je prepričati, pri tem pa se je seveda treba držati jasnih pravil," pred skorajšnjim odhodom v Grčijo razmišlja Tomi Trbovc, ki kot zunanji sodelavec skrbi za stike z javnostmi in je v marsičem tudi koordinator vseh deležnikov.
"Na podlagi obsežnega tehničnega dokumenta in primerjave s tekmecem lahko zatrdim, da ni elementa, po katerem bi bil kdo v kakšni izraziti prednosti. Je pa dejstvo, da se borimo proti eni najbogatejših držav in tradicionalni nordijski naciji," dodaja Trbovc, ki seveda spremlja tudi dogajanje v Trondheimu. Na Norveškem so se sicer znašli v kočljivem položaju, saj so ostali brez uradnega certifikata FIS, a so ob tem že napovedali celovito infrastrukturno obnovo, za katero naj bi namenili kar 80 milijonov evrov.
Za prvenstvo 20 milijonov evrov
Planica tovrstnih težav nima, saj je prenovljen nordijski center kot eden najsodobnejših na svetu luč sveta ugledal že leta 2015. Zato bi bil v primeru grške zmage planiški račun precej nižji. Že ob robu kongresa bi predsednik SZS Smrekar s FIS podpisal pogodbo, s katero bi sprejel tudi vse finančne pogoje. Za začetek bi morala Slovenija plačati dodatnih 330 tisoč evrov.
Stroški celotnega svetovnega prvenstva naj bi se gibali med 15 in 20 milijoni evrov, očetje kandidature pa zatrjujejo, da bi ta znesek dobili od FIS iz naslova televizijskih in oglaševalskih pravic.
Planica je v zadnjih letih dvakrat gostila tudi svetovni pokal v smučarskem teku.
Smučarska dilema: Courchevel ali Saalbach
V Grčiji se dvoboj, v tem primeru avstrijsko-francoski, obeta tudi v boju za SP v alpskem smučanju. Medtem ko je že jasno, da bo prvenstvo prihodnje leto gostil Aare, dve leti zatem pa Cortina d'Ampezzo, pa se za prvenstvo 2013 potegujeta Courchevel z Meribelom in pa Saalbach. Drugi je prvenstvo gostil že leta 1991, ko so slovenski smučarji, med njimi tudi srebrna slalomistka Nataša Bokal, še zadnjič nastopali pod jugoslovansko zastavo.
Po pričakovanjih bodo imeli delegati na mizi zgolj en predlog za gostitelja svetovnega prvenstva v smučarskih poletih 2022, kjer vlada dogovor o kolobarjenju med letalnicami. Kandidat, ki si torej lahko obeta zanesljivo zmago, je tokrat Vikenrsund, ki bo nasledil Planico 2020.
Le en kandidat pa se je prijavil tudi za svetovno prvenstvo v deskanju na snegu in smučanju prostega sloga, in sicer Bakuriani v Gruziji.
Kocijančič po nov mandat
Na kongresu FIS bodo potekale tudi volitve za člane predsedstva. Za nov predsedniški mandat se poteguje Janez Kocijančič, ki je član tega organa že od leta 1981.
4