Planica
Sobotni intervju
Sobota, 5. 12. 2020, 4.00
9 mesecev, 2 tedna
Sobotni intervju: Jelko Gros
Planica brez gledalcev je, kot da bi lizal sladoled skozi šipo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,19
6
Jelko Gros je opravljal funkcijo vodje tekmovanja v Planici v zadnjih 13 letih. Zadnjič bo v tej vlogi med 10. in 13. decembrom, ko bo na Letalnici bratov Gorišek svetovno prvenstvo v poletih.
Malo oseb je na svetu, ki so vpete v smučarske skoke tako kot Jelko Gros. Svetovno prvenstvo v Planici prihodnji konec tedna bo zanj posebno. Poslovil se bo od pomembne funkcije, ki jo je prostovoljno opravljal v zadnjih 13 letih. Še zadnjič bo namreč vodja tekmovanja. In v tej vlogi je doživel marsikaj. Poskrbel je, da igrice v ozadju na domačem terenu v dolini pod Poncami niso postale stalnice. Vselej se je odločno postavil za poštenost, se zaradi svojega prepričanja znašel tudi v lovkah pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS), s katero imata, kot poudarja, zgodovino tudi legendarna Stanko Bloudek in Janez Gorišek.
Jelko Gros živi s smučarskimi skoki skoraj vse življenje. Izkazal se je kot trener, ko je vodil Primoža Peterko pri njegovem dvakratnem pohodu do naslova najboljšega v svetovnem pokalu. Občasno je tehnični delegat na tekmah svetovnega pokala, na FIS je član komiteja za razvoj smučarskih skokov, slišimo ga kot strokovnega komentatorja na nacionalni televiziji, od leta 2009 je direktor Nordijskega centra Planica in bil ključen mož pri njegovi gradnji, do letos poleti pa je bil tudi direktor Zavoda za šport RS Planica, ko je moral mesto prepustiti Franciju Petku. Verjetno smo kakšno funkcijo izpustili. Jasno pa je, da se bo prihodnji teden poslovil še od ene funkcije. A od te prostovoljno. Na svetovnem prvenstvu v poletih na Letalnici bratov Gorišek bo končal delo kot vodja tekmovanja in ga prepustil nasledniku Aljoši Dolharju. V tokratnem intervjuju bo beseda večinoma tekla o tej funkciji, ki jo je vselej opravljal z dušo.
Jelko Gros o tem, zakaj se poslavlja od funkcije vodja tekmovanja v Planici
Vrsto let ste vpeti v smučarske skoke, opravljali ste številne funkcije in jih še, dan pa ima le 24 ur. Kako spravite vse v časovni okvir?
V času Planice bom sodeloval še na slovensko-kitajskem forumu po internetu (smeh, op. a.). Ne bom rekel, da karkoli delam polovično. Enostavno vmes malce spiš, preostalo delaš. Ni treba razmišljati, kdaj boš kaj naredil. Vse življenje si nekoliko v zaostanku. Največji navdih dobiš zadnjo noč, preden moraš oddati. Takrat narediš vse. Ideje, ki jih moraš uresničiti, ves čas zorijo v glavi.
Ali se vam je morda že zgodilo, da ste kdaj kakšno funkcijo zamešali?
Ne, to zelo natančno ločim. Letos sem na primer do torka direktor centra Planica, od takrat pa vodja tekmovanja. Funkcija je drugačna. Vodja tekmovanja je vodja tekmovanja, priprava na prvenstvo pa je delo z mojimi delavci v Planici. To delo ni dva tedna pred Planico, ampak traja dalj časa. Na primer to, kako bomo sekance odkrili, kam jih bomo dali, zakaj na natanko določeno mesto. Če delaš zadnji trenutek, ni nič. Sodelavci ti za kakšno stvar na začetku rečejo, da je dobra, kdaj pa, da je neumnost. Vsem pravim, da sem trmast, ampak nikoli ne bom rekel, da bo obveljala moja, če si nekdo vzame dovolj časa in me s tehtnimi argumenti prepriča.
Malce v šali, ali vam je kdaj žena rekla, da imate preveč funkcij?
Žena se je navadila. Zdaj je šel po mojih stopinjah še sin in je že dve leti trener pri mladincih. Tega nisem obešal na veliki zvon, ker je hkrati še študiral. Zdaj mora le še zagovarjati diplomo. Mislim, da je po svoje to del njenega življenja. Če tega ne bi podpirala, bi že zdavnaj rekla, da gre svojo pot. Po mojem tudi sama uživa v tem.
"Vsem pravim, da sem trmast, ampak nikoli ne bom rekel, da bom moja obveljala, če si nekdo vzame dovolj časa in me s tehtnimi argumenti prepriča."
Dotaknimo se posebne funkcije, ki je aktualna v teh dneh – vodja tekmovanja na tekmah svetovnega prvenstva v Planici. Kako ste sploh začeli to funkcijo?
Pred mano je bil na tem mestu Marko Mlakar, on se je na neki način sprl s Primožem Finžgarjem in predsednikom. Do takrat sem bil strokovni komentator na televiziji. Za vsak prenos sem dobil honorar. Potem so mi rekli, da bom moral opravljati to funkcijo. Dejal sem jim, da se odpovedujem honorarju. Njihova pripomba je bila, da moram tako ali tako dati nazaj smučariji. Namesto da bi 13 let v dneh Planice zaslužil, vsak konec tedna zapravim (smeh, op. a.). V Planici sem se tako odpovedal honorarju.
Kaj je naloga vodje tekmovanja?
Najboljši vodja tekmovanja je tisti, ki mu ni treba nič delati. S svojimi sodelavci moraš vzpostaviti takšno zaupanje, da ti bodo povedali vse, kar moraš vedeti. Poznati moraš nabor vseh aktivnosti, ki jih je treba narediti. Ko stopiš pred žirijo, moraš biti suveren.
Kaj to pomeni?
Ko žirija hoče nekaj sprejeti, moraš poznati metodologije dela, ki jih imaš, jih predlagati. Žirija jih nato le potrdi. Če tega nimaš na zalogi, se zgodi, da tehnični delegat predlaga kaj, česar ljudje niso sposobni narediti. In naenkrat naučiti 50 ljudi, kaj ima tehnični delegat v glavi, je nemogoče. Zato je funkcija vodje tekmovanja zelo pomembna. Najbolje je, da so voki-tokiji tiho, da vse tekoče teče. Da imaš občutek, da samo uživaš, ker imaš najlepši razgled na skoke. Jaz pravim, da je loža žirije na takšnem mestu, ki ni na prodaj. Nihče z VIP-položaja si ne more kupiti tega mesta.
"Pred petimi leti sem rekel, da sem bom s tem prvenstvom umaknil, Aljoša Dolhar bo prevzel moje mesto. V vseh vejah države bi moralo tako biti. Sicer pridejo na določeno mesto nepravi ljudje."
Zadnjič, ko smo obiskali Letalnico bratov Gorišek, smo od planiških delavcev slišali, da bi vas radi še naprej videli na tem delovnem mestu. To vam verjetno veliko pomeni.
Računam, da bom do upokojitve še nekako v Planici. Vsaj kot vodja centra. Aljoša Dolhar, ki me bo nasledil, je bil že moj mladinski reprezentant. Zaupam mu. Pred petimi leti sem rekel, da sem bom s tem prvenstvom umaknil, Aljoša bo prevzel moje mesto. V vseh vejah države bi moralo tako biti. Sicer pridejo na določeno mesto nepravi ljudje. Preizkušen kader je. Verjamem, da bo naredil kaj drugače. Sicer ne bo Aljoša Dolhar. Prav je, da se človek umakne. Še vedno bom tam nekje in bomo kakšno rekli. Ne bom pa napisan na štartnem seznamu. Zjutraj mi ne bo treba vstajati ob 4. uri (smeh, op. a.).
Zakaj ste se sploh odločili za konec te poti?
Menil sem, da bo dovolj. Ne nazadnje bom star 60 let. Pa ne, da ne bi bil sposoben. Morda ne razmišljaš več tako mladostno. Raje pustim mesto tistemu, ki sem ga pripravil. Zdi se mi pravilno, da pripraviš naslednika in mu, ko pride čas, prepustiš mesto.
Kaj vam je pomenila ta funkcija? Odgovornost je.
To je kar huda odgovornost. Konec koncev, če odpade ena tekma, je pol milijona minusa. Na vse moraš misliti vnaprej. Ne smeš dopustiti nobenega presenečenja. Ljudi moraš spodbujati, jim dovoliti delati. Če želiš imeti vse v oblasti, ni nič. Štiristoglave množice ne obvladaš s položajem moči, ampak mora biti struktura vojaško narejena. Kjer so mehke cone, se je treba mehko pogovoriti, da se stvar reši. V zadnjem trenutku karkoli spreminjati pri tako velikem aparatu je nemogoče. Vsaka teorija govori. Če boš od preteklega leta zamenjal več kot pet odstotkov stvari, boš naredil kaos.
Z Miranom Tepešem sta kdaj v tujini na tekmi govorila kar v slovenščini.
Ob tekmi je potrebnega veliko dialoga. Zlasti ko ste v stiku z žirijo tekmovanja.
Prav zato sem pomočniški del uvedel na drugačen način, kot ga je imel predhodnik. Pri meni je bil Aljoša nenehno ob meni. A ne kot tajnica, ampak kot oseba, ki naprej komunicira z vodji med tekmo. Če se začne vodja tekmovanja po voki-tokiju pogovarjati s šefom skakalnice, zaletom, med tekmo ni zbran. Zato je med tekmo ob meni. Ko se dogovoriva, se vse dogovarja naprej.
Kakšen vpliv pa imate kot vodja tekmovanja na zaletno mesto, ki se med tekmo spreminja?
Imam, čeprav se je prav v tej funkciji vnel moj največji spor z Mednarodno smučarsko zvezo (FIS). S Sandrom Pertilejem sva se močno sprla. Rekel sem mu, da naj, če ga je strah, raje ne bo več tehnični delegat na poletih. Do tistega trenutka je bil najdaljši polet 210 metrov, on pa je želel znižati zaletišče, ker bo čez 10 številk nekdo skočil daleč. Morda sem komuniciral neprimerno. Impulziven pa sem. Povem, kaj mislim. Nato so me po svoje kaznovali. Eno leto nisem bil več tehnični delegat v svetovnem pokalu, ampak le na tekmah celinskega pokala. Uradno pa mi niso izrekli nobene kazni.
Nato mi je švicarski mož, ki je zadolžen za delegiranje tehničnih delegatov, rekel, naj povem še svojo različico. Preprosto sem mu rekel, da je tehnični delegat prišel na moje dvorišče. Če pridem jaz na tvoje dvorišče, spoštujem tebe, ker sem stopil na tvoje dvorišče. Ne moreš pa izničiti dela ljudi, ki ves čas delajo, ker misliš, da si najpomembnejši človek na svetu. Takšen sem in ne bom se spremenil. Nato mi je odgovoril: Veš, ni vse v mojih rokah, tudi nekateri drugi potem pritiskajo name. Pripomnil sem, da je to najslabše, da si predsednik in ni vse v tvojih rokah. Moraš biti, sicer ne moreš biti predsednik.
Kako se sploh dogajajo odločitve pri zaletnem mestu? Ali so bile v ozadju kakšne igre, da bi vas preglasili?
Trije smo – vodja tekmovanja, tehnični delegat, pomočnik tehničnega delegata. Mi glasujemo o vsakem predlogu. Potem mora biti najmanj 2:0. Sicer želijo, da piše 3:0, češ, da je enotno. Ko smo se sprli, nisem hotel glasovati. Kar pišita 2:0, ne 3:0, ker mene nič ne sprašujeta. Z Bertilom Palsrudom sta se med seboj dogovorila, da mu bo on predlagal, ta pa bo potrdil. Tudi če je bila neumnost. Povedal sem mu in mu je bilo žal, da je podlegel. Zdaj delamo normalno. To je bilo treba narediti, da vzpostaviš red. Sicer nekdo pride in prevzame "komando". Če je pravi tehnični delegat, je takšen, ki pomaga.
Vsi mislijo, da vodja tekmovanja navija za dvig zaletnega mesta, preostali pa ga želijo znižati. To ni res. Ne govorim, da bi morali skakati rekorde, ker sem prepričan, da z višjim zaletiščem ne skočiš do rekorda, ampak nekoga polomiš. Morajo pa biti ljudje, ki pridejo, nagrajeni z dolgimi poleti. Če je velikost naprave 240, je treba leteti tako daleč ali kakšen meter več. Z življenjsko dobrim skokom, srečo pri razmerah pa se zgodi tudi rekord.
Kakšna je potem funkcija Boreka Sedlaka, ki je nasledil našega Mirana Tepeša in nadzira veter?
Če si pameten, se z njim pogovarjaš, ker najbolj pozna skakalce. Najboljši pregled ima nad skakalci. Z Miranom se je bilo toliko bolje pogovarjati, te širine Sedlak nima, ker je Miran iz jadralnih vrst in se zelo dobro spozna na vreme. Z njim je bilo zelo dobro delati. Midva sva se pogovarjala kar v slovenščini, četudi sva bila v tujini. Sedlak, kar zadeva obvladovanje mikroklime, da. Bo še zrasel, a nima takšne širine kot Miran. To kompenzacijo je naredil on. Boril se je s predstavnikom za skakalnice in matematične izračune. Grdo so ga gledali, ker jim je rekel, da nima prav. Če doktorju matematike rečeš, da nima prav, je nekaj narobe s tabo. Ker si sploh upaš kaj reči, pripomniti, zlasti v germanskem svetu. Izboril si je določene sovražnike prav zaradi tega, ker je vedno povedal, kaj si misli, in ne tega, kar bi nekateri radi slišali.
Prihodnji teden bo v Planici svetovno prvenstvo v poletih. Na tej funkciji ste doživeli eno prvenstvo. Leta 2010 je bil Robert Kranjec s petim mestom še najbližje medalji. Kako ste doživeli to prvenstvo in prejšnja v Planici, ko našim skakalcem na domačih tleh ni uspelo poleteti do odličja?
Mislim, da se je morala samozavest dvigniti, da lahko pridemo do medalje. Zavedati se moramo, da smo se dolgo časa razvijali. Če se na primer vrnem v leto 1976 in na olimpijske igre v Innsbrucku ... Avstrijci in skakalci Vzhodne Nemčije so imeli tako dobro opremo, da drugi sploh nismo mogli priti zraven. Zdaj govorijo, da moramo pripraviti pogoje, da bodo udeleženi tudi majhni narodi. To narediš lahko le tako, da pri FIS zagotoviš enako opremo, ki jo bo zveza prinesla. S pošteno zgodbo, a zelo težko verjameš, da bo tako. Ker morda nimaš zaupanja, da bi bila poštena. Tako pa so pomembni maže, dresi, vmes so bile zelo pomembne smuči, tudi okovje, lansko leto zagozde. Avstrijska smučarska zveza na primer v oddelek, ki skrbi za inovacije za opremo, vloži okoli milijon evrov na leto.
Na koncu je trener tisti, ki mora imeti samozavest, da se s skakalci poda v boj za medaljo. Mi v zadnjih letih zelo uspešno delamo v mladinskih vrstah. Vsakemu članu mladinske reprezentance jasno in glasno povemo: če ne bo medalje, je neuspeh. Ne reci, da si dober šesti. To je dober rezultat zate, za Slovenijo je uspeh samo medalja. To je treba imeti v glavah.
Enako bo verjetno zdaj na svetovnem prvenstvu v poletih v Planici. Slovenija ima možnost za medaljo, zlasti na ekipni tekmi.
Zagotovo. Ekipno moramo meriti na medaljo. Na posamični tekmi je malce težje, ker potrebuješ stabilnost. Razen, če adrenalin letalnice toliko bolj osredotoči človeka, da manj greši. Na letalnici ni, da greš na vse ali nič. Spoštovati jo moraš.
"Janez Gorišek je imel enake težave s FIS kot prej Stanko Bloudek in Joso Gorec," pravi Gros.
Bi Slovenija imela takšno skakalno tradicijo, če ne bi bilo Stanka Bloudka in bratov Gorišek, ki so med drugim zgradili skakalnice in letalnico v Planici?
Mislim, da če takrat ne bi bilo Ilirije in Josa Gorca ter Stanka Bloudka, Planica ne bi bila to, kar je. Gorec je bil tisti, ki je v ozadju postavljal ljudi. Res je, da je bil Bloudek v ospredju in je gradil skakalnice, a mu je moral to omogočiti. Nekdo se je moral bosti s FIS. Hudo so nasprotovali pri gradnji. Celo teorijo zarote so skovali, ker si tega niso izmislili sami. Vedno potrebuješ nekoga, da to poriva naprej. Ko se je Planica začela, se je začela na 50-metrski skakalnici. Nato smo z njo orali ledino. Vrsto let je bila bolj pomembna kot slovenski skakalci.
Rezultati naših skakalcev so bili daleč za Planico. Planica je tako dala energijo, odgovornost. Vsako leto, ko si prišel ob koncu sezone v Planico, te je vsa sezona gledala, moral si začeti razmišljati o stopničkah. Mislim, da je Planica dokončno razvila smučarske skoke, čeprav so se začeli v Bohinju – Bohinjski Bistrici. Prav v tej sezoni praznujemo 100 let državnega rekorda. Tam so se uradno skoki začeli. Pripovedi so, da je imel v Tržiču, v Hrastah nekdo že skakalnico. Marsikaj se govori, a se je zgodovina odločila, da prvo državno prvenstvo, državni rekord velja za začetnico smučarskih skokov.
In brata Gorišek?
Velika sreča je, da so našli brata Gorišek, ki sta bila ravno tako zaljubljena v Planico. Da bi nekdo dobil nalogo in jo opravljal prostovoljno deset dni na leto, je skoraj nemogoče. Sreča je bila, da so našli njiju. Oba sta bila inženirja. Janez je bil neke vrste buldožer, Vlado v tistem času tisti, ki je Janeza imel pod nadzorom in ga je malce držal nazaj. Janez je imel enake težave s FIS kot prej Bloudek in Gorec. Ravno tako so ga hoteli disciplinirati, a se ni dal. Nagovarjali so, naj ga dajo za rob. Ne nazadnje je v ozadju kapital.
Nekdo, ki je na FIS dogovoren za skakalnice, je ves čas v sporu z Goriškom. Pravim, da se dogaja neke vrste kraja intelektualne lastnine. Zdaj so kar naenkrat dali predpis, da moraš oddati načrt za izgradnjo naprav v celoti. Se pravi, da ima predsednik dostop do vsega, kar si je drugi izmislil. Saj ni treba, da prerišeš … Svoje narišeš, na primer daš čez drug načrt in ugotoviš, kje si zgrešil, in popraviš. Zato je kraja intelektualne lastnine. Morali bi imeti sistem oziroma biti nekdo nevtralen, ki ni vpet v skakalnice.
Letos v Planici ne bo gledalcev. Kriv je novi koronavirius.
Dotaknimo se še trenutno najbolj aktualne tematike. Mislite, da bodo skoki preživeli, če bo bolezen covid-19 prisotna tudi v prihodnje, z vidika organizatorjev tekem namreč? Brez gledalcev ni prihodka, ki ga Planica potrebuje.
Planica brez gledalcev je, kot da bi lizal sladoled skozi šipo. Ves šport ima v tem trenutku težave. Še vedno živimo s standardi kot takrat, ko so bili gledalci. Dogodek pripravljamo, kot bi gledalci bili. Nove standarde bi morali postaviti. Tudi ob prihodu cepiva in z načinom življenja, ki ga imamo. Midva na primer zdaj govoriva v maskah. Pred 30 leti sem se na Japonskem čudil, ker so nosili maske. Mislil sem, da jih nosijo zaradi umazanega zraka. Na koncu sem ugotovil, da nosijo maske tisti, ki so bolni. Odgovorni so tisti, ki so bolni. Logično je, da moraš poskrbeti za druge. Epidemija nas bo pripeljala do tega, da bomo začeli razmišljati o drugih.
Vem, da se bodo gledalci prej ali slej vrnili. Katastrofa je, da je človek sploh zaprt doma. Smo družbeno bitje. Z nekom greš rad na čvek na kavo, z drugim v hribe … In to ne z masko. Ta normalnost se mora vrniti. Prepričan sem, da bo prišla, zato sploh ne razmišljam, da bi bila Planica brez gledalcev.
6