Peter Prevc
Sobota, 9. 3. 2024, 4.00
1 mesec, 2 tedna
Sobotni intervju: Peter Prevc
"Mislim, da bo vsa Planica jokala"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,00
Peter Prevc je v sobotnem intervjuju povedal marsikaj zanimivega o sebi, lepih in težkih trenutkih ter sestri Niki Prevc, ki hodi po njegovih stopinjah.
Ko športnik prispe do prelomnega trenutka, ko se odloči končati svojo kariero, pridejo na plan čustva, spomini, ki segajo daleč nazaj. To ni le preprosta odločitev, temveč rezultat dolgega premišljevanja in odločitev, ki zaznamujejo celotno življenjsko pot. Za slovenskega skakalnega šampiona Petra Prevca ta trenutek ni bil nič manj čustven ali pomemben. V sobotnem intervjuju za Sportal se je dotaknil misli, spominov in odločitev, ki so zaznamovali njegovo izjemno kariero. Od začetkov do osupljivih uspehov. Peter Prevc ni le zgradil kariere, temveč pustil neizbrisen pečat v zgodovini tega športa. Ni pa še jasno, kaj bo počel po karieri: "Še razmišljam," pravi slovenski šampion.
Svoj vpliv je Peter Prevc čutil že pri 17 letih, ko je debitiral v svetovnem pokalu in nemudoma opozoril nase, nakar je postopno stopnjeval svoje skoke, kariero. Ni bil muha enodnevnica. Zlagal je mozaik in ga sestavil v sanjski sezoni 2015/16, ki je bila vrhunec kariere z osupljivimi zmagami. Postal je kralj prestižne novoletne turneje, svetovni prvak v poletih na Kulmu ter dvignil v zrak tako veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu kot tudi malega v razvrstitvi poletov.
Zablestel je tudi na olimpijskih igrah, kjer je osvojil štiri medalje, in na svetovnih prvenstvih, kjer je večkrat stal na zmagovalnem odru. Vse to so le vrhunci izjemne kariere, ki se bo končala 24. marca na Letalnici bratov Gorišek pred številčnim slovenskim avditorijem, ki mu je vselej dal dodatno moč.
Peter Prevc o slovesu
Preden ste letos 6. februarja v Planici na novinarski konferenci naznanili slovo od smučarskih skokov, je predstavnik za stike z javnostjo na Smučarski zvezi Slovenije Tomi Trbovc, ki je bil tisti dan zelo čustven, na vprašanje, ali bo Peter zvozil govor, ne da bi ga prevzela čustva, dejal: "Pero ne bo imel težav." Pa so tudi pri vas prišla na plan čustva.
V bistvu veš, da se ti bo življenje obrnilo. Nekako to sporočiti ... Možgani so se tako obnašali, odzvali.
Ali ste tudi sicer čustven človek oziroma pokažete čustva?
Ne, ponavadi jih na zunaj ne pokažem.
Nekaj je zagotovo vplivalo, da so prišla čustva takrat na plan?
Družina je šibka točka (smeh, op. a.). Po eni strani se veseliš prihodnosti, ko boš imel več časa z njo. Tako je.
Ste čustveno pripravljeni na planiško slovo, kjer bo ogromna množica gledalcev, kot je to sicer v navadi vsako leto v času planiškega praznika?
Mislim, da bo v nedeljo celotna Planica jokala.
Tudi vi?
Tudi. Mogoče (smeh, op. a.).
Vam bo čustva težko pokazati?
Ne, ampak nisem takšen človek, da bi bil vpet v eno čustvo. Če sem jezen, sem jezen pet sekund in ne pet ur.
Peter Prevc o sestri Niki
Kakšno breme ste dejansko v začetku februarja, ko ste naznanili odločitev, dali z ramen?
Ni bilo težko naznaniti. Naredil sem si uslugo, da sem povedal dva meseca pred Planico. Da se vsi pripravimo na ta dogodek in ta dan.
Pero spet uživa na skakalnicah po vsem svetu.
Ali je šlo breme takrat z ramen?
Nekaj je šlo. Kaj točno, ne vem. Morda pričakovanja oziroma moja obveznost do vseh, da moram ne vem kaj doseči, da bodo vsi zadovoljni. Morda se je to zmanjšalo in zdaj bolj svobodno skačem.
Tudi zaradi tega, ker veste, da se približujete ciljni črti?
Celotno sezono se praktično že poslavljam od vsakega prizorišča. Četudi rečem, da ga ne bom pogrešal, si sam pri sebi dam v glavo, da naj odskačem dobro in ga bom imel v lepem spominu.
Ob vseh zadnjih uspehih vam v glavo ni prišla misel, da bi morda še nadaljevali kariero?
S temi dobrimi rezultati se mi zdaj bolj zdi prav, da končam, ker sem pri vrhu, na vrhu. Ne razmišljam o čemerkoli drugem, ker se mi zdi, da lahko podaljšuješ in podaljšuješ, vendar je moje telo kar pokazalo vse, kar zna.
Niti za milimeter niste odstopili od začrtane smeri?
Ne, niti za milimeter.
Kaj pa moštveni kolegi, ki so bili prav tako zelo čustveni na novinarski konferenci, so vas morda oni prepričevali?
Lovro (Lovro Kos, op. a.) je rekel, ali bi bil pomočnik Roberta Hrgote naslednje leto. Sam sem se odločil, zase. Na koncu sem z ženo Mino predebatiral. Te stvari so se dogajale že čez poletje. Ko sem ekipi povedal, so vedeli, da tako je.
Kaj je bil dejansko razlog, ki je pretehtal, da ste se pri 31 letih odločili za konec? Na takratni novinarski konferenci ste dejali, da je bil skupek, ampak nekaj je moralo na koncu prevagati na eno stran.
Če nisi uspešen, je zelo težko hoditi po tekmah in puščati doma družino. Če si na stopničkah, si vsaj rečeš, da je bilo vredno iti od doma. Če si dvajseti, je težje. Če se toliko časa to dogaja, se ti ne zdi pošteno. Po drugi strani sem se v Planici razbil in bil v bolnišnici. Takrat sem si rekel, da imam doma dva otroka, in se vprašal, ali je to, kar počnem, smiselno. Kar zadeva zdravje, me vsako leto hitreje zagrabi v hrbtu. Kolena nekako zdržijo, gleženj je tudi vsako leto trši. Vendarle želim še kakšnih petnajst let biti tako vitalen, da bom lahko z otroki doživel vse, ne želim se "skuriti" zaradi egoističnih želja, da bom hodil po svetu.
Kako lahka oziroma težka je bila vaša kariera?
Do leta 2016 mi je bila zelo lahka, nato težja. Ne bom rekel težka. Da ne bo pomote, na začetku tudi ni bila lahka, da sem se sprehodil skozi vse. Takrat je šlo pet, šest let lepo počasi navzgor. Ni bilo daljših težkih obdobij. Trenerjem sem lahko zelo sledil. Zatem se je bilo treba najti in je bilo težje.
Kaj vse ste dosegli, smo novinarji že ničkolikokrat čivkali kot vrabčki … Kaj pa vam bo poleg vseh teh uspehov ostalo v najbolj pozitivnem spominu?
Šport mi je dal vztrajnost in pokazal, da lahko marsikaj iztisneš iz svojega telesa in možganov, če se za to res odločiš in potrudiš vsak dan.
Izkupiček sanjske sezone
Kdaj ste doživljali najtežje trenutke? Prej ste omenili obdobje po letu 2016.
Najhuje mi je bilo decembra 2017, ko sem bil šesti in zelo razočaran. Če zdaj gledam nazaj, lahko rečem, da sem bil takrat trapast. To sem takrat doživljal.
To vas je tako žrlo, ker ste čutili, da ste zmožni priti višje?
Veš, da si sposoben, vendar ti na tekmi ne uspe pokazati. Posledično si jezen nase, razočaran nad rezultatom. Ko si jezen in razočaran, nisi sproščen. Tehnika je še slabša, ker ni prave dinamike.
Zato so skoki specifičen šport?
Po mojem je v vrhunskem športu povsod enako, vse mora delovati. Primož Roglič je na Touru 2020 denimo poganjal, kakor je šlo. Imel najboljšo mogočo opremo. Če ni bil njegov dan, ni šlo. V tenisu je podobno. Vrhunski šport je krut.
Koliko so se skoki spremenili od vašega začetka do zdaj?
Čevlji so ostali skoraj isti, to je pa tudi vse. Dresi so se zelo razvili. Včasih je bilo tako, da si dres skoraj konfekcijsko naročal, zdaj pa ima vsaka ekipa šivalni stroj s seboj, nekoga, ki se zna ukvarjati z dresi. Nekateri čez noč šivajo nove drese. Zaletna mesta so morali na skoraj vseh skakalnicah na novo narediti. Malce so na FIS spremenili kroj in povečali hitrosti, ampak zdaj iskanje optimalnega upora z dresom toliko napreduje, da se hitrosti še kar znižujejo.
Koliko ste morali biti previdni, da ste ohranjali težo? Ste morali veliko paziti?
Če hočem držati 63 kilogramov, potem res malo jem. Toliko, kot je potrebno, da ostajaš zdrav. Sem kar mišičast človek za skakalca. Konstitucijo telesa imam tako. Maščobe nisem niti imel. Včasih sem moral zmanjšati mišice, da sem bil dovolj lahek.
Vem, da ste se dolgo otepali psihološke pomoči in ste sami vozili voz. Ste se kdaj zatekli k psihologu, ki vam je dal morebiti smernice?
Takrat sem ga imel eno leto. Nekako mi je postavil bazo, na koncu pa je bilo tako, da moraš sam pri sebi razčistiti in se odločiti, ali hodiš k psihologu, ker to drugi od tebe pričakujejo, ker imaš res korist od tega ali greš tja samo zato, da imaš mir. Športnik se mora odločiti sam.
Hvaležen je ženi Mini.
Kakšen terapevt pa je bila žena Mina in kako vplivata otroka Ludvik ter Oskar?
Ravno v tej vlogi psihologov je družina kdaj celo boljša. Pogledajo te in te takoj preberejo. Vedo, kaj se s tabo dogaja. Tudi sam poveš, kaj se dogaja. Vsak dan so ob tebi in te usmerjajo.
Glede na to, da imate v družini Prevc v DNK zapisan skakalni kromosom in da je bila vaša žena Mina tudi športnica, je morda smiselno, da se tudi vaša otroka podata v ta šport, ali je preveč krut?
Profesionalen šport je krut. Ko enkrat prideš do te ravni, kjer se predstavljaš svetu in se boriš za vrh, je to gladiatorstvo. Ali zmagaš ali te nekdo zamenja. Če bosta pokazala zanimanje za šport, ju bom peljal na treninge. Drugega starši ne potrebujemo. Zagotovo pa se bosta gibala.
Zadnjič je v pogovoru za Sportal Peter Slatnar dejal, da se Peter poslavlja, zato mora eden od Prevcev prevzeti voz. In prst usmeril v vašo sestro Niko Prevc. Kako gledate na njeno pot?
Zelo zgodaj je začela kazati, česa je sposobna. Enkrat je na Instagramu objavila zgodbo iz Planice, ko je skočila 140 metrov. Takrat sem zavohal, da je sposobna. Da skočiš v Planici 140 metrov, moraš res narediti dober skok. Niti najvišja rampa ti ne pomaga. Potem je lepo začela, za novo leto pritisnila na plin. Upam, da bo do konca sezone ostala dovolj mirna.
Lovro Kos mu je predlagal, naj bo naslednje leto pomočnik trenerja Robertu Hrgoti.
Vaši moštveni kolegi nenehno izpostavljajo, da ste za njih mentor. Kaj pa pri njej? Ali je tudi kdaj deležna nasveta?
Včasih ji kaj napišem, če ima slabši dan. Da jo potolažim. Zdaj, ko je uspešna, ne potrebuje veliko besed.
Kaj pa zdaj, ko se bori za veliki kristalni globus? Vendarle ste ga osvojili.
Ne glede na to, ali se boriš za globus ali le tekmuješ, je najpomembnejše, da si umirjen in ne preskakuješ stvari. Hoditi moraš iz tekme na tekmo.
V čem vidite, da se razlikuje od vas, in v čem je enaka, če gledate sebe, ko ste se vzpenjali v skakalnem svetu?
To bi morali koga drugega vprašati. Zahtevna je do sebe, kar jo kdaj kaznuje. Delovna je. Sten (Stane Baloh, op. a.) je dobro rekel lani okoli svetovnega prvenstva v Planici, da Nika živi za ta šport in nimaš veliko dela z njo.
Na skakalnicah deluje odločna, pred kamerami plaha. Kakšna je v običajnem življenju?
Nika je odločna, medijskega sveta pa še ni osvojila in se še ne znajde najbolje. Ampak to je življenje in pot odraščanja. Tudi to bo prišlo.
Se pa bo vaše življenje zdaj popolnoma spremenilo, ko bo v Planici padla zavesa. Ste pripravljeni?
Mislim, da športnik nikoli ni pripravljen. Celotno otroštvo in do konca kariere si imel strukturirane dneve. Drugi so ti usmerjali življenje. Potem je tega enkrat konec. Zato se težko odločiš, da boš sklenil športno pot. Ampak se mi zdi, da bom zmogel.
Vlada kaj negotovosti pred zaključkom v Planici, ker vas bodo verjetno presenetili, kot vas je denimo Robi Kranjec z orlovo glavo v izteku Letalnice bratov Gorišek, ko ste osvojili veliki kristalni globus?
Sem pripravljen. Kaj pa naj? Nimam izbire (smeh, op. a.).
Kaj vam pa pomenijo vsi ti navijači, ki bodo v Planici ob izteku Letalnice bratov Gorišek?
Spodoben konec kariere. Mislim, da imamo Slovenci kar prednost, da se v Planici končuje sezona. Ni jih veliko. Privilegij imamo pred domačo publiko končevati kariere.
Kako pa gledate na tiste najmlajše navijače, ki tradicionalno vsako leto ob četrtkih pod okriljem Zavarovalnice Triglav prihajajo v dolino pod Poncami in navijajo za vas? Vendarle ste za marsikoga skakalci vzor in tista iskrica, da se potem kdo od mladih odloči za smučarske skoke.
Četrtkov dan je vedno nekaj posebnega. To je mladina, ki navija od prvega do zadnjega tekmovalca. Vsi so v pričakovanju s pisali, da bi dobili čim več podpisov, ali s telefoni za fotografiranje. V bistvu je lepo videti takšno moč in energijo, ki jo dajejo od sebe. Vsakič sem vesel tega dne in se ga veselim tudi letos.
Česa pa si še želite do konca sezone s tekmovalnega vidika? Za katero željo bi radi, da se izpolni? Morda zmaga, rekord na letalnici?
Oboje (smeh, op. a.).
Kako je poleteti do rekorda, dobro veste, leta 2015 ste kot prvi na svetu poleteli 250 metrov. Vikersund je bila letalnica, ki bo kmalu spet v središču pozornosti na norveški turneji RAW Air.
Letalnice so malce majhne za rekord. Vikresund so pomanjšali, ker je spodaj nasuto. Čakajo, da se Mednarodna smučarska zveza FIS odloči, da bodo lahko letalnice večje. Četudi imaš veliko skakalnico, se mora idealno poklopiti. A možnosti so vedno.
Ne predstavljamo si, da bi bil Peter Prevc zasidran in brez idej. Že zdaj se je videlo, da ste glava družine med slovenskimi skakalci. Kam vas vleče naprej?
Razmišljam še. V bistvu je tako, da sem se z določenimi ljudmi že pogovarjal o sodelovanju. A se ne morem še odločiti, ker ne vem, kaj bi sploh delal. Petnajst let mi je nekdo drug govoril, kakšen je načrt treninga. Zdaj si ne želim z eno odločitvijo zapreti možnosti življenja.
Ali je mogoče, da bi nadaljevali v skokih?
Možnost je.
24. marca bo pomahal skakalnemu svetu v slovo. Vsaj kar zadeva profesionalno športno pot.
Kaj ob tem pravi glava? Če bi bili vpeti v trenerske naloge, bi bili spet odsotni.
Ni nujno, da sem z ekipama A in B, ki sta vseskozi odsotni. Lahko sem v mlajših selekcijah morda kaj vpet. Pustimo času čas. Najprej se moram malce umakniti.
Ali so vas po tisti novinarski konferenci že kaj novačili, da bi prišli v njihovo sredino?
Ne. Tisti, ki resno misli, je prišel do mene po drugih kanalih.
Morda vas pot pelje tudi zunaj skokov?
Zakaj pa ne? Kot sem rekel, znam delati marsikaj. Marsikaj tudi vem. Bom že.
Boste morda dokončali kakšen študij?
Morda. Žal mi je, da nisem imel do leta 2015 vsega narejenega. Potem padeš ven, izgubiš tisto navado za sedenje za mizo. Ko sem kasneje poskusil, sem se odločal, ali bom preživljal čas z majhnim otrokom doma ali na faksu. Odločil sem se za otroka.
Po Planici si boste vzeli čas za počitnice, kot ste dejali. Kam vas bo pot z avtodomom odpeljala?
Na tiste daljše bomo šli poleti, ko se bo Sredozemlje ogrelo. Morda še zdaj kam z avtodomom takoj po koncu kariere.
Morda poleti na Tour de France, glede na to, da ste skakalci povezani z nekdanjim stanovskim kolegom Primožem Rogličem?
Imamo v načrtu.
Že veste, kam?
To prepuščam Matevžu Šparovcu in Mitji Mežnarju, ki imata vse naštudirano. Mi se bomo le priključili.
